Sprejemanje diagnoze

Primeri izvidov z razlagami

Zgodnji rak dojk

• Diagnostika
• Patohistološki izvid
• Kirurški izvid
• Dopolnilno zdravljenje HR+/HER2– bolezni
• Neoadjuvantno zdravljenje trojno negativnega raka dojk
• Genetika

Napredovali rak dojk

• Metastatski trojno negativen rak dojk
• Metastatski HR+/HER2– rak dojk
• Metastatski HR–/HER2+ rak dojk
• Paliativna podpora oz. zdravljenje

Olajšanje

Velik del zaznanih sprememb v dojkah ni nevarnih. Pozorne pa moramo biti na nenevarne spremembe, ki lahko postanejo nevarne. V primeru negativnega izvida je sicer na mestu olajšanje, hkrati moramo biti še naprej pozorne na spremembe v dojkah, si jih redno pregledovati in se vsakokrat odzvati na vabilo presejalnih programov za odkrivanje raka.

Soočanje z diagnozo rak: kaj pa zdaj?

Ste pred kratkim dobile diagnozo rak dojk? Ob soočanju s to boleznijo se vam nedvomno porajajo številna vprašanja.

Zakaj ravno jaz? Kako do najučinkovitejšega zdravljenja? Kako bom prenesla kemoterapijo? Ali bom izgubila lase? Ali mi bodo odstranili dojko? Kako naj živim dalje? Naj se vključim v forume bolnikov s podobnimi težavami? Kdaj, kako in kaj povedati drugim? In ne nazadnje, kakšno je sploh preživetje z rakom dojk?

Morda vam bo načrtno ukrepanje olajšalo soočanje z boleznijo.

Kako torej bolezen čim lažje sprejeti in se z njo učinkovito spopasti?

1. Sprejmem svoja čustva 
Običajno so čustva v taki situaciji mešanica šoka, skrbi, jeze, nemoči in žalosti. Prvo pravilo je: vsa čustva sprejmem in jih ne zanikam. Morda se ob tem počutim otopelo. Ne smem pozabiti, da s tem ni nič narobe. Vsak človek je edinstven in taki so tudi izkušnje ter čustva ob bolezni. Čustvena nihanja niso nič čudnega, pa tudi to ne, da se še sami ne prepoznamo več. Le mirno, vse to sem jaz in samo jaz. 

2. Pridobim dejstva 
Informacije in znanje so moč. Več ko imam informacij in s tem znanja, bolje bom pripravljena in manj v stresu glede prihodnosti. Za začetek se najprej iskreno pogovorim s svojim zdravnikom o vrsti in stadiju raka dojk.

3. Pozanimam se o možnostih zdravljenja in uspešnosti vsake od njih 
Z zdravnikom se pogovorim o možnostih zdravljenja in povprašam o možnih neželenih učinkih. Z zdravnikom se pogovorim tudi o tem, kako lahko diagnoza rak dojk vpliva na moj življenjski slog.

Če informacije iščem sama, poiščem zanesljive vire – na primer Onkološki inštitut Ljubljana in Združenje Europa Donna ter forume, kjer svetujejo strokovnjaki. Zaupam samo zanesljivim virom in podpornim skupinam, ki so mi lahko v veliko pomoč.

Veliko bo zame popolnoma novih informacij, zato je dobro, da jih zapišem. Težko si bom vse takoj zapomnila in škoda bi bilo kasneje zapravljati čas s ponovnim brskanjem.

V Združenju Europa Donna Slovenija so izdali dnevnik za bolnice z naslovom Nekaj mojega, ki je zasnovan kot praktični vodnik skozi zdravljenje. Dnevnik je na voljo brezplačno, svoj izvod lahko naročite na elektronskem naslovu europadonna@europadonna.si.

4. Pripravim seznam vprašanj, ki jih moram zastaviti zdravniku 
Ne zanašam se na to, da se bom pri zdravniku brez vnaprej pripravljenih vprašanj spomnila vsega, kar me zanima. Raje si pred obiskom zapišem vprašanja (vrsta raka, znaki in simptomi raka, vpliv starosti, morebitni vnetni znaki, obsevanje, ozdravljivost, preživetje itd.), obenem pa se na pregledu pozanimam še o vseh knjižicah, ki so na voljo, da jih lahko doma v miru preberem in preučim. Najbolje bo, da me na pregled spremlja nekdo, ki mu popolnoma zaupam, saj mi bo lahko v veliko moralno in tudi čisto konkretno podporo – na primer, če bom v zadregi kakšno stvar pozabila vprašati ali kaj preslišala.

5. Ustvarim si podporno okolje 
Zaupam se nekomu, ki je dober poslušalec. Spregovorim in ne zadržujem skrbi v sebi. Ko spregovorim, olajšam življenje tako sebi kot drugim, ki izvedo za moje skrbi. Tako jim omogočim, da me bodo razumeli in mi pomagali. Deljena skrb je prepolovljena skrb.

Zagotovo se bom bolje počutila, če se bom pogovarjala z ljudmi, ki imajo podobno diagnozo, se spopadajo s podobnimi občutki, imajo podobne načine zdravljenja. Na spletu poiščem skupino, društvo ali forum za podporo pri raku dojk ali vprašam za nasvet o tem zdravnika.

Moja osnovna podporna skupina pa so moji najbližji, bodisi družina, sorodniki ali prijatelji oziroma nekdo, ki mu popolnoma zaupam.

6. Načrtujem vnaprej 
Med zdravljenjem in okrevanjem bom skoraj zagotovo potrebovala pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Ne oklevam in prosim za pomoč. Načrtujem, da bo nekdo peljal otroke v šolo, sprehajal psa in šel po nakupih. Če živim sama, sprejmem pomoč novega sostanovalca ali se preselim k osebi, ki bo v času bolezni (po)skrbela zame.

Trdno verjamem, da mi družinski člani, sorodniki in prijatelji želijo pomagati. Ko jim bom zaupala, kako bi mi lahko najbolj pomagali, jim bom to olajšala.

7. Odločim se, kdaj in komu bom povedala za svojo diagnozo
Sama bom začutila, kdaj in komu bom o diagnozi najprej spregovorila. Nekatere bom z novico verjetno šokirala in ne bodo vedeli, kako se odzvati. Prav lahko se zgodi, da me bodo njihove prve reakcije presenetile. Ne analiziram njihovih reakcij. Vse so čisto človeške, saj se v šoku ljudje različno odzovemo.

Če jim zaupam svojo bolezen in skrbi, jim vsekakor dam priložnost, da mi pomagajo in nudijo podporo. Večina mi bo hvaležna, da sem odkrito spregovorila.

8. Ali deliti diagnozo na delovnem mestu? 
To je povsem moja osebna odločitev in se z njo ne obremenjujem preveč. Morda bom najprej želela svoje zdravstvene težave ohraniti zase ali pa bom zaupala samo najbližjim sodelavcem.

Mogoče bom na začetku diagnoze zaprosila za delo od doma ali za nekaj dni dopusta in v miru razmislila o vseh novih okoliščinah.

Med zdravljenjem bom skoraj gotovo imela daljšo bolniško odsotnost in delodajalec mi bo verjetno hvaležen, da jo bom najavila, ter tako omogočila načrtovanje nadomeščanja za čas, ko me ne bo na delovnem mestu.

Iskrena komunikacija z delodajalcem mi lahko pomeni veliko olajšanje.

Zatiskala bi si oči, če bi trdila, da diagnoza rak dojk ne bo vplivala na moje življenje. Toda če bom proaktivna in v varnem okolju, ki ga omogočata zdravljenje in podpora ljudi, ki jim zaupam, se bom veliko lažje spopadala s spremembami in izzivi, ki mi bodo prišli na pot.

Več nasvetov za soočanje z diagnozo rak dojk najdete v knjižici z naslovom Spoprijemanje z rakom dojk: napotki za obvladovanje duševne stiske, ki jo je izdal Onkološki inštitut in je dostopna tudi na spletni strani.