Izvid - Paliativna podpora oz. zdravljenje

Razlage terminov

Specifično zdravljenje – pod specifično onkološko zdravljenje štejemo zdravljenje z zdravili, ki delujejo na rakave celice (kemoterapija, tarčna terapija, hormonska terapija itd.).

Paliativna oskrba – celostna obravnava bolnika, ki ima neozdravljivo bolezen, hkrati pa nudi oporo tudi svojcem. Bolnika v paliativno oskrbo vključimo zgodaj v obdobju specifičnega zdravljenja osnovne bolezni, saj s tem zagotovimo čim daljše kakovostno življenje. Obravnava je usmerjena v lajšanje telesnih simptomov, reševanje psiholoških, socialnih, duhovnih stisk in nudi tudi oporo svojcem. Večina bolnikov potrebuje osnovno paliativno oskrbo, ki jo zagotavljajo zdravstveni delavci na primarni ravni zdravstvenega varstva (družinski zdravnik in patronažna sestra), nekateri potrebujejo občasno krajšo obravnavo v bolnišnici pri svojih lečečih specialistih, le nekateri pa potrebujejo tudi specializirano paliativno oskrbo.

Lestvica VAS (vizualna analogna skala) – glede na točkovnik bolečinske lestvice VAS bolnik opredeli jakost bolečine od 0 do 10. 0 pomeni, da je bolnik brez bolečin, od 1 do 3 je bolečina opredeljena kot blaga, od 4 do 7 zmerna, od 8 do 9 huda in 10 najhujša bolečina. Glede na jakost bolečine ocenimo bolečinsko prizadetost in učinkovitost analgetične terapije.

PS po WHO – stanje zmogljivosti (angl. performance status) oceni splošno bolnikovo zdravstveno stanje. Ocena je od 0 do 5, kjer je:

• 0 - polno aktiven, izvaja vse aktivnosti, kot jih je pred boleznijo.
• 1 - ne zmore težjih aktivnosti, še vedno pa poskrbi zase in opravlja hišna opravila.
• 2 - zmožen je hoje in poskrbi sam zase, več kot polovico časa je aktiven in ne preleži.
• 3 - vezan na posteljo ali voziček več kot polovico časa, delno je zmožen poskrbeti zase.
• 4 - vezan na posteljo ali voziček.
• 5 - mrtev.

Ocena je pomembna, saj s tem dokaj objektivno opišemo bolnikovo stanje, se odločamo, ali je primeren za specifično onkološko zdravljenje, in ocenjujemo uspešnost zdravljenja.

Plevralni izliv – kopičenje tekočine v plevralnem prostoru (prostor med obema listoma ovojnice pljuč), ki lahko povzroči občutek težkega dihanja. Pri bolnicah z rakom dojk lahko nastane zaradi različnih vzrokov, npr. zaradi popuščanja srca ali zaradi same rakave bolezni, kjer rakave celice, ki so infiltrirale (prodrle v) pljučno mreno, povzročajo čezmerno izločanje tekočine v plevralni prostor. Ob hudih težavah se lahko opravi plevralna punkcija (vstavitev igle v plevralni prostor, po kateri izteče tekočina).

Ascites – nabiranje tekočine v trebušni votlini. Pri bolnicah z rakom dojk je najpogostejši razlog infiltracija peritoneja (trebušne mrene) z rakavimi celicami. Pokaže se kot povečanje obsega trebuha, občutek tiščanja v trebuhu in občutek hitre sitosti oz. težkega dihanja zaradi pritiska tekočine na sosednje organe. Če je ascites zelo moteč, se lahko opravi razbremenilna abdominalna punkcija oz. se vstavi trajna drenaža. Ob učinkovitem zdravljenju raka se tudi količina ascitesa zmanjša oz. celo popolnoma izzveni.

Karcinoza mening – meninge so ovojnice, ki ovijajo možgane in hrbtenjačo. Karcinoza pomeni infiltracijo z rakavimi celicami, kar posledično povzroči vnetje in otekanje možganov. Pokaže se lahko z glavobolom, bruhanjem, slabostjo, dezorientiranostjo, motnjami ravnotežja itd. Zdravljenje je potrebno takoj, aplicirajo se kortikosteroidi in zdravila za zmanjšanje otekline možganov, nato sledi obsevanje glave.

Opioidi – skupina zdravil, ki jih uporabljamo pri srednje močni in hudi bolečini. Opioidi delujejo na opioidne receptorje, ki se nahajajo zlasti na površini živčnih celic, največ jih je v možganih, prisotni so tudi v hrbtenjači, obkrajnem živčevju in črevesju. Opioide po učinkovitosti delimo na srednje močne (tramadol in kodein) in močne (morfin, oksikodon, fentanil itd.), ki so dostopni v različnih farmacevtskih oblikah – tablete, kapljice, obliži, lahko jih apliciramo tudi v žilo ali podkožje. Pri močni bolečini uporabljamo kombinacijo zdravil iz različnih skupin.

VAS bolečinska lestvica:

3-stopenjska lestvica za zdravljenje bolečine, Svetovna zdravstvena organizacija (1986)

• VAS 1-3: blaga bolečina. Zdravljenje z neopioidnimi zdravili ± dodatna zdravila.
• VAS 4-7: srednje močna bolečina. Zdravljenje s srednje močnimi opioidi ± neopioidi.
• VAS 8-10: zelo močna bolečina. Zdravljenje z močnimi opioidi ± neopioidi ± dodatna zdravila.

Per os / peroralna zdravila – zdravila, ki se jemljejo tako, da se zaužijejo, npr. v obliki tablet, kapsul, sirupov, kapljic.

Elastomerna črpalka / balonska samokrčljiva črpalka – prenosna naprava z elastičnim balonom, ki vsebuje v večini primerov več zdravilnih učinkovin proti bolečini, ki se pod nadzorom dozirajo v podkožje bolnika. Uporabljamo jo pri bolnikih, ki ne morejo zaužiti zdravila skozi usta ali ko zaradi drugih razlogov peroralno dajanje zdravil ni možno, varno ali učinkovito. Prav tako so nihanja koncentracije zdravil v krvi manjša, bolnik ne potrebuje pogostega zbadanja zaradi aplikacije zdravil in je bolj mobilen. Možna je uporaba na domu.

Dispneja – subjektiven občutek težkega dihanja.

Plevralna drenaža – pri bolnikih, ki se jim večkrat ponavlja plevralni izliv, je smiselno opraviti trajno plevralno drenažo. V plevralni prostor se vstavi kanal (cevko), po katerem izteka tekočina, ki se nabira. Bolniki navadno dobijo rezervoarje (»bučke«), v katere vsakih nekaj dni izpraznijo tekočino, ki se je nabrala.

Paliativno obsevanje – obsevanje z nizkimi radiacijskimi dozami z namenom, da lajšamo težave. Pogosto ga uporabljamo v protibolečinske namene, če je prisotna lokalizirana bolečina. Uporablja se še pri karcinozi mening, možganskih zasevkih in utesnitvi hrbtenjače, kjer z obsevanjem zmanjšamo oteklino.

Kaheksija – zapleten presnovni sindrom, za katerega je značilna izguba skeletnih mišic z izgubo maščevja ali brez, kar vodi do progresivnega telesnega funkcionalnega popuščanja (napredovalega popuščanja delovanja telesa) in ga ni mogoče preprečiti z ustaljeno prehransko podporo. Nastane zaradi negativne energetske in beljakovinske bilance, ki je posledica nezadostnega vnosa hranil in presnovnih sprememb. V okviru Onkološkega inštituta deluje Ambulanta za klinično prehrano, kjer so bolniki deležni prehranske podpore, ki jo potrebujejo, glede na stopnjo kaheksije.

Prehranski dodatki – bolniki z napredovalim rakom pogosto izgubljajo mišično maso zaradi same narave bolezni, ki spremeni metabolizem, pa tudi zaradi težav, ki jih lahko imajo ob sami bolezni in zdravljenju (slabost, bruhanje, bolečine itd.). Uporabljamo lahko različne peroralne prehranske dodatke, ki imajo različno sestavo, večinoma pa so bogati s proteini (beljakovinami) in maščobami, dodani so tudi vitamini. Bolnike za celostno in kakovostno obravnavo napotimo v Ambulanto za klinično prehrano.

Ileus – pomeni popolno zaporo črevesja. Znaki in simptomi so odvisni od mesta, kjer nastane zapora. Pri visokem ileusu imajo bolniki predvsem bolečine v zgornjem delu trebuha in bruhajo, če je zapora nižja na nivoju debelega črevesja, pa so v ospredju bolečine in zaprtje. Vzroki za nastanek pri bolnikih z rakom so različni (tumor oz. metastaza na črevesju, ki zapre lumen, karcinoza peritoneja, paralitični ileus, ko ni fizične zapore, ampak je odsotna peristaltika – lahko nastane zaradi različnih zdravil, ki jih uporabljamo). Zdravljenje je odvisno od vzroka in stanja bolnika. Navadno je potrebna karenca (popolna omejitev hranjenja in pitja tekočin), hranila nadomeščamo intravenozno, ob hudem bruhanju se lahko vstavi nazogastrična sonda (cevka, ki jo skozi nos dovedemo v želodec in se preko nje prazni želodčna vsebina). Ileus se lahko razreši spontano, včasih je potrebna operacija.

Parenteralna prehrana – dodajanje hranil intravenozno (v žilo). Uporabljamo jo pri bolnikih, ki imajo odpoved prebavil, ileus oz. zaporo črevesja, in pri bolnikih, ki ne morejo po naravni poti vnesti zadostne količine hranil.

Družinski sestanek – bolniki, ki so neozdravljivo bolni, so pogosto v stiski. Težavam, ki jih povzroča sama bolezen, so pogosto pridružene še psihične, socialne, duhovne in finančne stiske. Zelo pomemben del paliativne obravnave je družinski sestanek, kjer se opravi pogovor z bolnikom in njegovimi svojci. Svojci se seznanijo s prognozo bolezni, s tem, kako lahko sami do določene mere pomagajo bolniku, kam se lahko obrnejo po pomoč (patronažna sestra, družinski zdravnik, mobilni paliativni tim), uredi se lahko pomoč na domu oz. poišče namestitev za bolnika (DSO, hospic).

Hospic – je nastanitvena ustanova, ki je namenjena bolnikom z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ki potrebujejo skrbno lajšanje simptomov bolezni.