Patohistološki izvid

Razlage terminov

UZ-DIB (debeloigelna biopsija) – s pomočjo debeloigelne biopsije pridobimo vzorec tkiva, v nasprotju s tankoigelno biopsijo, kjer se odvzamejo samo posamezne celice. V stebričku tkiva patolog vidi tudi arhitekturo tkiva, torej kako so celice razporejene, kar je pomembno pri postavitvi diagnoze. Določi lahko lastnosti tumorja na enak način kot bi bil vzorec tkiva pridobljen z operacijo. Poda informacijo o hormonskih receptorjih, HER2 statusu, MIB-1 itd. Pri bolnicah, ki imajo napredovalo bolezen, se včasih odločamo za biopsijo zasevkov (npr. v jetrih, pljučih), da opredelimo, ali gre res za zasevek raka dojk, oz. določimo biomarkerje. Pogosto jo izvedemo pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk (biopsiramo tumor v dojki), saj s tem ugotovimo, ali je sploh rak in katera vrsta, ter pridobimo podatke o značilnostih celic, na podlagi katerih se potem odločamo, kakšno zdravljenje potrebuje bolnica.

Invazivni duktalni karcinom – karcinom, ki je vzniknil v mlečnih izvodilih in že prodrl v stromo dojke (vezivno tkivo dojke), od koder se lahko po limfi in krvi razširi v druge organe. Je najpogostejša vrsta raka dojk, predstavlja 70 do 80 % vseh rakavih tumorjev dojk. Izraz invazivni torej pomeni, da ima tak tumor potencial, da se razširi na druge organe, ne pove pa ničesar o njegovi agresivnosti – torej izraza invaziven ne smemo enačiti z »agresiven« oz. »hitro potekajoč«. Samo biologijo tumorja ocenjujemo z določenimi markerji, kot so diferenciranost tumorja, izraženost hormonskih receptorjev, MIB-1, na podlagi katerih se potem odločamo, katera vrsta zdravljenja je potrebna.

Zmerno diferenciran – diferenciranost tumorja oceni patolog, ko pogleda rakave celice pod mikroskopom in jih primerja z zdravimi. Če so rakave celice zelo podobne normalnim, je tumor dobro diferenciran, po navadi se tudi počasneje deli in ima manjši potencial za metastaziranje. Slabo diferencirani tumor pa sestavljajo zelo spremenjene celice, ki se hitro delijo in imajo visok potencial za metastaziranje. Zmerno diferencirani tumor pa ima karakteristike med tema dvema. Sopomenka za diferenciacijo je gradus (G1–3), kjer G1 pomeni dobro diferenciran tumor, G2 srednje in G3 slabo diferenciran tumor.

B5b – patolog po analizi tkiva, ki je bilo pridobljeno z biopsijo, opredeli vzorec od B1 do B5. B1 (normalno tkivo), zdravo tkivo dojke.

B2 (benigno) pomeni, da so v vzorcu prisotne nerakave spremembe oz. nerakavi tumorji (fibroadenom, ciste ...).

B3 (lezija z neznanim malignim potencialom), sem spadajo lezije, ki bi lahko sčasoma postale rakave oz. so heterogene (sestavljene iz več različnih tipov celic).

B4 (suspektno za maligno), sumljivo, da gre za malignom, vendar so bile celice poškodovane pri obdelavi vzorca in natančna diagnoza ni mogoča oz. je prisotnih premalo celic za natančno oceno.

B5 (B5a neinvazivno, B5b invazivno, B5c invazivni status ni znan), pod to kategorijo spadajo rakave spremembe. Pod B5a spadata duktalni in lobularni karcinom in situ, B5b označuje invazivne vrste raka dojk in B5c so karcinomi, za katere ni mogoče določiti, ali so invazivni ali in situ.

Hormonski receptorji – pri raku dojk določamo dve vrsti receptorjev, in sicer estrogenske in progesteronske. Hormonski receptorji so beljakovine v rakavih celicah, preko katerih hormoni spodbujajo delitev in rast teh celic. Če so hormonski receptorji prisotni pri vsaj 1 % rakavih celic, govorimo o hormonsko odvisnem raku dojk. Določitev teh receptorjev je pomembna za odločitev o načinu zdravljenja bolnice, za napoved prognoze in izbiro ustreznega zdravljenja. Pri hormonsko odvisnem raku dojk lahko uporabljamo hormonsko terapijo. Ta deluje tako, da prepreči spodbujanje hormonskih receptorjev z lastnimi ženskimi hormoni.

Pozitivni estrogenski receptorji (10%) – odstotek izraža, v kolikšnem deležu rakavih celic so prisotni receptorji. Če so estrogenski receptorji izraženi na vsaj 1 % rakavih celic, lahko predvidimo, da bo hormonska terapija učinkovita.

Negativni progesteronski receptorji (0 %) – pomeni odsotnost progesteronskih receptorjev na rakavih celicah, če so negativni tudi estrogenski receptorji, hormonska terapija pri tej vrsti raka ni učinkovita.

MIB-1 – imenujemo ga proliferacijski indeks, saj z njim določimo, koliko celic v tumorju se v danem trenutku deli (razmnožuje). Pove nam torej, kako hitro se rakave celice delijo oz. kako hitro raste tumor. Opredeljen je od 0 do 100 %. Višja je številka, hitreje raste tumor, kar pomeni, da gre za agresivnejšo bolezen. Sinonim za opis te lastnosti je tudi Ki-67.

Status HER2 – pri približno 15 do 20 % bolnic z rakom dojk je na rakavih celicah čezmerno izražen protein HER2, govorimo o HER2 pozitivnem raku dojk; če HER2 ni čezmerno izražen, gre za HER2 negativnega raka dojk. Status HER2 je pomemben, saj se zdravljenje HER2 pozitivnih bolnic zelo razlikuje od zdravljenja HER2 negativnih bolnic. Pri HER2 pozitivnih bolnicah imamo na voljo tarčna zdravila (anti-HER2 zdravila), ki so zelo učinkovita.

Pozitiven Her-2 status – v tem primeru govorimo o Her-2 pozitivnem raku dojke, ki ga ima 15-20% vseh bolnic z rakom dojk. Rakave celice prekomerno izražajo protein Her-2, ki predstavlja tarčo za anti-Her-2 zdravila (npr. trastuzumab, pertuzumab itd.), ki jih uporabljamo pri zdravljenju.

Karcinom in situ – najzgodnejša oblika raka dojk, ki ni invazivna, torej ne more prodreti v žilje in delati zasevkov. Poznamo dve vrsti karcinoma in situ, in sicer DCIS (tumor vznikne iz duktalnih celic, celic mlečnih izvodil) in LCIS (tvori se v lobulih. To so drobni žlezni mešički v dojki, ki so urejeni v režnje iz katerih naprej izhajajo mlečna izvodila). Čeprav se te celice le redko razvijejo v invazivni tumor, njihova prisotnost nakazuje večjo nagnjenost k razvoju invazivnega raka.

Stopnja diferenciacije tumorja – gradus (G) – gradus oz. stopnjo diferenciacije oceni patolog, ko pogleda celice raka dojk pod mikroskopom. Patolog določi gradus na podlagi videza rakavih celic, torej kako zelo se razlikujejo od zdravih celic. Uporablja se za oceno prognoze (kakšen je izhod bolezni), hkrati pa je eden izmed pomembnih dejavnikov, na podlagi katerih se odločamo o vrsti zdravljenja. Gradus se oceni od 1 do 3, kjer G1 pomeni najmanj agresivne celice, G2 srednje in G3 najbolj agresivne celice.

Nizek gradus (G1) – rakave celice rastejo počasi, manj verjetno je, da se bo tak rak razširil na sosednje organe.

Srednji gradus (G2) – rakave celice rastejo hitreje kot pri G1 in počasneje kot pri G3.

Visok gradus (G3) – rakave celice se hitro delijo, taki tumorji imajo večji potencial, da metastazirajo. Rakave celice visokega gradusa se tudi zelo razlikujejo od zdravih celic.

Karcinomska limfangioza oz. limfovaskularna invazija – oceni jo patolog, ko pogleda tumor pod mikroskopom. Prisotnost limfovaskularne invazije pomeni, da so tumorske celice dojk prodrle v okolne limfne žile, preko katerih lahko potem potujejo v druge organe – metastazirajo.

Izrezano v zdravo – pomeni, da je bil tumor v celoti odstranjen.

Invazivni lobularni karcinom – karcinom, ki je vzniknil v lobulih in se razširil v stromo (vezivno tkivo) dojke. Podobno kot invazivni duktalni karcinom se lahko po krvnih in limfnih žilah razširi v sosednje organe. Pojavlja se redkeje kot invazivni duktalni karcinom (10 do 15 % vsega invazivnega raka dojk), pogostejši je pri starejših ženskah. Raste infiltrativno, zato je pogosto netipen oz. slabo tipen in odkrit pozno, ko je premer tumorja že velik.

Gradus II (G2)

Nizek gradus (G1) – rakave celice rastejo počasi, manj verjetno je, da se bo tak rak razširil na sosednje organe.

Srednji gradus (G2) – rakave celice rastejo hitreje kot pri G1 in počasneje kot pri G3.

Visok gradus (G3) – rakave celice se hitro delijo, taki tumorji imajo večji potencial, da metastazirajo. Rakave celice visokega gradusa se tudi zelo razlikujejo od zdravih celic.

Limfovaskularna invazija – oceni jo patolog, ko pogleda tumor pod mikroskopom. Prisotnost limfovaskularne invazije pomeni, da so tumorske celice dojke prodrle v okolne limfne žile, preko katerih lahko potem potujejo v druge organe – metastazirajo.

Perinevralna invazija – oceni jo patolog, ko pogleda tumor pod mikroskopom. Perinevralna invazija pomeni vdor tumorskih celic raka dojk v prostor, ki obdaja bližnje živce. Kaj natanko to pomeni za ponovitev raka dojk oz. razsoj raka dojk, še ni dovolj dobro raziskano.

Vaskularna invazija – oceni jo patolog, ko pogleda tumor pod mikroskopom. Vaskularna invazija pomeni, da so tumorske celice dojke prodrle v sosednje krvne ali limfne žile, zato ima tak tumor večji potencial, da se preko žil razširi v druge organe. O zdravljenju se sicer ne odločamo na podlagi prisotnosti ali odsotnosti vaskularne invazije, je samo dodaten pokazatelj oz. dejavnik, na podlagi katerega vemo, da tak tumor lahko metastazira v druge organe.

Pozitiven kirurški rob – pomeni, da rak ni bil v celoti odstranjen. Še vedno so prisotne rakave celice na meji, kjer je bil tumor izrezan. Po navadi je potrebna ponovna operacija, da se tumor v celoti odstrani.

Metastatske bezgavke – bezgavke, ki vsebujejo rakaste celice.

Aksilarne bezgavke 4/16 – na tak način patolog označi, koliko bezgavk je metastatskih, torej koliko bezgavk vsebuje rakave celice. Prva številka v izvidu pove, koliko bezgavk je bilo pozitivnih, druga pa, koliko bezgavk je bilo izrezanih in pregledanih. Več pazdušnih bezgavk je pozitivnih, večja je verjetnost, da so rakave celice prisotne tudi drugje v telesu (mikrozasevki oz. mikrometastaze). Če so prisotne pozitivne pazdušne bezgavke, še ne govorimo o metastatski bolezni.

Makrometastaze – rakave celice oz. skupki, večji od 2 mm.

Mikrometastaze – rakave celice oz. skupki velikosti od 0,2 do 2 mm.

ITC – izolirane tumorske celice – skupki rakavih celic, manjših od 0,2 mm, ali skupek manj kot 200 celic v enem prerezu. Če so v bezgavki prisotne samo ITC, štejemo bezgavko kot negativno.