Prehranska priporočila za bolnice z rakom dojk: Uravnoteženi obroki in ključni dejavniki

Avtor: Klemen Schara, mag. inž. preh., vodja kliničnih dietetikov, OI Ljubljana

Rak dojk je ena najpogostejših oblik raka med ženskami, zato zahteva celovit pristop k zdravljenju, ta pa vključuje tudi ustrezno prehrano. Pravilna prehrana ne podpira samo zdravljenja, temveč pospešuje tudi okrevanje, zmanjšuje tveganje za zaplete in izboljšuje kakovost življenja po zdravljenju.

RAK DOJK_USTREZNA PREHRANA_SLIKA1

Pomen uravnotežene prehrane

Uravnotežena prehrana telesu zagotavlja vse potrebne hranilne snovi, ki so ključne za optimalno delovanje organizma – tako med samim zdravljenjem kot tudi po njem. Sestavljanje uravnoteženih obrokov je pomembno, saj vsak obrok vpliva na energijsko bilanco, regeneracijo tkiv in splošno počutje. Obroki naj bodo razporejeni enakomerno tekom dneva, priporočeno je, da ciljate na štiri do pet manjših obrokov.

Princip uravnoteženih obrokov

Uravnotežen obrok vsebuje vse makrohranilne snovi (beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe) in mikrohranila (vitamine in minerale) v pravilnem razmerju, ki ustreza potrebam posameznika.

Beljakovine

Višji vnos beljakovin je priporočljiv tako med zdravljenjem kot tudi po njem, še posebej, če ste telesno dejavni. Beljakovine igrajo ključno vlogo pri regeneraciji tkiv in ohranjanju mišične mase. Priporočen dnevni vnos beljakovin je med 1,0 in 1,5 grama na kilogram telesne mase. Na primer: ženska s telesno maso 60 kg naj bi dnevno zaužila od 60 do 90 g beljakovin.

Pomembno je, da so živila z visoko biološko vrednostjo, predvsem tista, ki vsebujejo esencialne aminokisline, prisotna v vseh treh glavnih obrokih (zajtrk, kosilo in večerja).

RAK DOJK_GRAF 1

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so glavni vir energije. Višji vnosi so še posebej pomembni za bolnice, ki so med zdravljenjem ali po njem telesno dejavne. Višji kot je nivo telesne dejavnosti, večji del obrokov ali krožnika naj predstavljajo ogljikovi hidrati.

RAK DOJKE_5 stebrov

Maščobe

Maščobe so nujne za vnos esencialnih maščobnih kislin, absorpcijo vitaminov, topnih v maščobah in zagotavljanje energije. Pomembno je, da vnos maščob ni previsok, saj ob tem hitro presežemo dnevne potrebe po energiji in pridobimo telesno maso. Temu moramo posebno pozornost nameniti predvsem ob hormonski terapiji. Večji del vnosa maščob naj predstavljajo nenasičene maščobe, ki jih najdemo v hladno stiskanih oljih, ribah, avokadu, oreščkih in semenih.

V režim prehranjevanja vsaj enkrat tedensko vključujte tudi ribe ali morske sadeže, saj s tem zaužijete esencialne, večkrat nenasičene maščobne kisline, omega-3, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih je potrebno zaužiti s hrano.

Vlaknine

Priporočeno je, da dnevni vnos vlaknin znaša med 25 in 30 g. Ta naj vključuje kombinacijo topnih in netopnih vlaknin, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih živilih, oreščkih in semenih. Manjše količine teh živil vključujte v večino svojih obrokov. Pretiran vnos lahko povzroča prebavne težave.

RAK DOJK_GRAF 3

Hidracija

Hidracija je ključna za normalno delovanje telesa in dobro počutje, še posebej med zdravljenjem raka. Priporočljivo je zaužiti približno 30 ml tekočin na kilogram telesne mase na dan. Za žensko s telesno maso 60 kg to pomeni približno 1,8 litra tekočin dnevno.

RAK DOJK_GRAF 4

Pravilno načrtovana prehrana bolnic z rakom dojk lahko znatno izboljša kakovost življenja. S skrbno izbiro živil, ki zagotavljajo uravnotežene obroke, in zadostno hidracijo lahko bolnice lažje prenašajo zdravljenje, zmanjšajo stranske učinke in ohranjajo višjo raven energije ter boljšo kakovost življenja po zdravljenju.

Posvet z ustrezno kvalificiranim dietetikom je lahko v veliko pomoč pri prilagajanju prehrane individualnim potrebam.

Reference
  1. Brown, J.K., Byers, T., Doyle, C., et al. (2003)
    Nutrition and physical activity during and after cancer treatment: an American Cancer Society guide for informed choices.
    CA: A Cancer Journal for Clinicians, 53(5), 268.
    Povezava do vira

  2. Kushi, L.H., Byers, T., Doyle, C., et al. (2006)
    American Cancer Society Guidelines on Nutrition and Physical Activity for cancer prevention.
    CA: A Cancer Journal for Clinicians, 56(5), 254.
    Povezava do vira

  3. Rock, C.L., Doyle, C., Kushi, L.H., et al. (2012)
    Nutrition and physical activity guidelines for cancer survivors.
    CA: A Cancer Journal for Clinicians, 62(3), 242–274.
    Povezava do vira

  4. Thomson, C.A., Rock, C.L., et al. (2012)
    Diet and breast cancer: understanding risks and benefits.
    Nutrition in Clinical Practice, 27(5), 636-650.
    Povezava do vira

  5. McCullough, M.L., Giovannucci, E.L. (2004)
    Diet and cancer prevention.
    Oncogene, 23(38), 6349–6364.
    Povezava do vira

  6. Custódio, I.D.D., Marinho, E.C., et al. (2016)
    Impact of chemotherapy on diet and nutritional status of women with breast cancer.
    PLOS ONE, 11(6), e0157113.
    Povezava do vira

  7. Playdon, M.C., Wolfe, P., et al. (2011)
    Effect of a low fat versus a low carbohydrate weight loss dietary intervention on biomarkers of long term survival in breast cancer patients.
    BMC Cancer, 11, 287.
    Povezava do vira

  8. De Cicco, P., Catani, M.V., et al. (2019)
    Nutrition and breast cancer: a literature review on prevention, treatment, and recurrence.
    Nutrients, 11(7), 1514.
    Povezava do vira

  9. Romieu, I., Amadou, A., Chajes, V. (2017)
    The role of diet, physical activity, body fatness, and breastfeeding in breast cancer in young women: epidemiological evidence.
    Revista de Investigación Clínica, 69(4), 191–202.
    Povezava do vira

  10. Chlebowski, R.T., Blackburn, G.L., et al. (1993)
    Adherence to a dietary fat intake reduction program in postmenopausal women receiving therapy for early breast cancer.
    Journal of Clinical Oncology, 11(11), 2072–2080.
    Povezava do vira