Pomen telesne dejavnosti pri raku dojk

Avtorica: izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja oddelka za klinično prehrano, OI Ljubljana

V zadnjih letih vedno bolj prihaja v ospredje izreden pomen telesne dejavnosti kot del preventive in terapije raka dojk. Redna telesna dejavnost ima na zdravstveno stanje posameznika ugoden vpliv prek številnih mehanizmov. V prvi vrsti ti prispevajo k preprečevanju nastanka raka dojk, kar potrjujejo epidemiološke raziskave.

Ko pa ženska zboli za rakom dojk, redna vadba med zdravljenjem vzdržuje ali celo izboljša delovanje različnih organov in organskih sistemov ter tako prispeva k uspehu protirakave terapije. Prav tako redna telesna dejavnost po končanem zdravljenju raka dojk pripomore k manjši možnosti za ponovitev bolezni.

Kateri so ključni dejavniki zdravstvenih učinkov telesne vadbe?

Ključni dejavniki zdravstvenih učinkov telesne vadbe so molekule, ki se sproščajo iz različnih organov in jih s tujko imenujemo exercini ali po domače vadbeniki. Fiziološke posledice njihovih učinkov so povečanje občutljivosti na inzulin in tako boljši nadzor krvnega sladkorja, izboljšana presnova maščob, večja antioksidativna zaščita in boljša funkcionalna zmogljivost posameznika. Tudi to je razlog, da so posamezniki, ki redno vadijo, bolj odporni in se lažje prilagajajo različnim stresnim dejavnikom ter živijo dlje. Manjši pa je tudi riziko za razvoj kroničnih bolezni.

Za optimalne učinke telesne dejavnosti pa je potrebna ustrezna prehrana. Ta dva dejavnika zdravja – redno gibanje in prehrana – skupaj predstavljata ključno strategijo za zaščito imunskega sistema in puste mase, kar ima izjemen pomen pri zdravljenju raka dojke. Raziskave namreč kažejo, da je nizka mišična masa, ki predstavlja večino puste mase in ima med zdravljenjem vlogo »presnovne banke«, povezana z večjo umrljivostjo bolnic z zgodnjim rakom dojke.

Najpomembnejši učinki redne telesne vadbe pri raku dojke

Poleg tega, da se izboljšajo naše vsakodnevno počutje, samopodoba in razpoloženje, ima telesna vadba za bolnice z rakom dojke še veliko pozitivnih učinkov.

• Ohranjanje telesne in kognitivne zmogljivosti;
• izboljšana samopodoba in razpoloženje;
• lažja prilagoditev na bolezensko stanje in njegovo zdravljenje;
• pozitiven vpliv na potek zdravljenja: zmanjšana pogostost in stopnja neželenih učinkov zdravljenja – slabost, utrujenost in bolečine ter skrajšan čas hospitalizacije bolnišničnega zdravljenja;
• po menopavzi lahko vadba za moč in vadba z doskoki povečata kostno gostoto;
• vadba preprečuje kopičenja maščobne mase po začetku zdravljenja, kar je prav tako povezano s prognozo in preživetjem pri raku dojke;
• porast ali ohranjanje puste mase (mišične mase) izboljšata izide zdravljenja in pozitivno vplivata na preživetje bolnic;
• vadba za moč zmanjša tveganje za limfedem ali zmanjša že nastali limfedem.

Zaradi teh učinkov strokovne smernice priporočajo različne oblike redne telesne vadbe kot del zdravljenja raka dojk. Priporočene so vaje za moč, vzdržljivostna vadba in vaje za gibljivost.

Okvirna priporočila za telesno dejavnost

Vsakršna telesna dejavnost je boljša kot neaktivnost. Osnovni cilj je vzpostaviti vadbeno rutino, ki doseže in sledi vsaj splošnim priporočilom za telesno dejavnost splošne populacije.

Kaj priporočamo?

Pri vadbi je potrebno upoštevati načelo postopnega dvigovanja intenzivnosti in obsega vadbe (npr. 10 % na teden). Pri povečevanju vadbene obremenitve je potrebno upoštevati tudi odziv telesa na vadbo in med vadbenimi enotami dovolj počivati. Bolnice, ki zaradi terapij občutijo izjemno utrujenost, naj se spodbudi, da vsakodnevno izvajajo vsaj vaje za gibljivost.

Kadar so prisotni slabost, oteženo dihanje, huda utrujenost in/ali mišična oslabelost, je treba vadbeni program temu primerno prilagoditi. Bolnice naj izberejo tiste oblike vadbe, ki jih veselijo in jih lahko umestijo v vsakodnevno življenjsko rutino.

Pred začetkom vadbenega programa je potrebna zdravstvena ocena (stanje kosti, ocena srčno-žilnega sistema, itd.). Prepoznati pa je potrebno tudi kontraindikacije za vadbo, te so sicer redke, mednje pa spada spodnje našteto.

• Huda anemija (hemoglobin < 80 g/L);
• bolnice z oslabelim imunskim sistemom naj se izogibajo javnih vadbenih prostorov in bazenov, dokler se koncentracija belih krvničk ne povrne v zadovoljivo stanje;
• med obsevanjem se odsvetuje kopanje v klorirani vodi;
• previdnost je potrebna pri ataksiji (motena hoja), omotici ali periferni senzorični nevropatiji, zato je priporočljivo, da se bolnice izogibajo aktivnostim, ki zahtevajo visoko stopnjo obvladovanja ravnotežja in koordinacije (bolj primena je vadba na sobnem kolesu kot na tekoči preprogi).

Kakšna so priporočila za vadbo po zdravljenju?

Po zdravljenju raka dojke veljajo za ženske enaka priporočila za vadbo kot za zdrave. Zelo pomembna sta postopen začetek in upoštevanje morebitnih omejitev zaradi posledic zdravljenja.

Če povzamemo – redna telesna dejavnost izboljša zdravljenje in prognozo raka dojke, telesno in kognitivno zmogljivost ter emocionalno in duševno zdravje bolnic z rakom dojk. Zato je pomembno, da se individualno prilagojena telesna dejavnost vključi v strokovne standarde zdravljenje raka dojke kot del celostnega zdravljenja tega bolezenskega stanja.