Odnos do sebe in drugih med in po zdravljenju raka dojk

Avtorica: dr. Andreja Cirila Škufca Smrdel, spec. klin. psih., OI Ljubljana

Podpora vaših domačih kot tudi prijateljev in drugih ljudi iz socialnega okolja lahko pomembno vpliva na vaše doživljanje izkušnje z boleznijo in zdravljenjem raka dojk. Prav tako pa ima velik vpliv na obvladovanje duševne stiske.

Pomembno je, da med in tudi po zdravljenju aktivno razvijate odnose, ki so vam dragoceni. Marsikatera bolnica predvsem ob preobremenjenosti z neželenimi učinki pogosto ne zmore ohranjati široke mreže odnosov iz različnih obdobij življenja – zato se v prvi vrsti osredotočite na tiste, ki so za vas prvotnega pomena.

RAK DOJK_ODNOSI_SLIKA1

Pri odnosih z ljudmi, ki so vam najbližje – pogosto je to partner, lahko pa je tudi druga bližnja oseba – je pomembno, da ob preokupiranosti z ostalimi aktivnostmi ne zanemarite čustvenega odnosa in čustvene povezanosti. Vzemite si čas zase, za pogovor o svojem doživljanju in počutju, preživljajte čas skupaj, če le gre, negujte aktivnosti, ki so skupne in vas povezujejo, ali pa poiščite nove skupne interese. Če vas partner ali druga pomembna oseba spremlja pri kontrolnih pregledih, lahko pogovor z onkologom in drugimi zdravstvenimi delavci doda k razumevanju vaših posledic in tako pomaga pri oblikovanju skupnega pogleda na bolezen in zdravljenje.

Ohranjajte stik s svojimi pričakovanji do ljudi. Pokličite tiste, ki jih pogrešate, in ne čakajte, da prvi korak vedno naredijo oni. Povejte jim, kako se počutite in kaj si želite ali pričakujete od njih. Če boste povedali, ni nujno, da se bo želeno zgodilo, je pa možnost, da se bodo vaša pričakovanja uresničila, večja.

Srečanja načrtujte v skladu s svojimi zmožnostmi in počutjem

Vaša bolezen naj v pogovoru ne bo tabu tema, obenem pa tudi ne edina vsebina pogovora. Z nekaterimi ljudmi se o bolezni ali svojem doživljanju te verjetno tudi ne boste želeli pogovarjati, zato vnaprej izberite način, kako boste pogovor o tej temi zavrnili.

Eno najpogostejših vprašanj s strani ljudi je »kako si«, pogost je tudi komentar »dobro izgledaš« – odzivi bolnic pa so seveda različni. Ob tem lahko pomislijo »seveda«, večkrat pa poročajo o mislih »kako pa naj bom«, »kako pa naj bi izgledala« ali pa »kako se pa počutim, se pa ne vidi«. Taka avtomatska misel je povezana s tem, da se ob tovrstnih vprašanjih prebudijo jeza, razočaranje, lahko tudi žalost ali strah. Pomembno je razumeti, da je čustven odziv na ta vprašanja skladen z vašim notranjim doživljanjem, se pravi s tem, kaj vam ta vprašanja pomenijo oziroma na kaj pomislite ob njih. Smiselno je, da imate na takšna vprašanja vnaprej pripravljen odgovor ali komentar (predvsem v odnosih, kjer ne želite razkrivati svoje izkušnje bolezni ali svojega doživljaja le-te). Bodite pozorni na misli, ki se vam ob tem pojavijo, in kaj vam te misli povedo o vašem doživljanju. Prikličite si dejstvo, da bi vam različne (negativne) misli po glavi švigale tudi, če vas ljudje ne bi vprašali ničesar.

RAK DOJK_ODNOSI_SLIKA2

Odnosi in zdravljenje

Zahtevnost zdravljenja je velikokrat povezana z manjšo vključenostjo v socialne odnose skozi daljši čas. Medtem ko se svet okoli vas v tem času (v veliki večini) ne spremeni bistveno. Veliko bolnic vsebine pogovorov s prijatelji in znanci, ki so bile pred boleznijo običajne in skupne vsem, v luči spoprijemanja z rakom doživlja kot nesmiselne ali banalne. Marsikatera bolnica sicer pove, da sčasoma tudi take vsebine ponovno postanejo bolj domače. Včasih ni najbolj funkcionalno zavračati vseh pogovorov te vrste ali se pretirano umikati iz različnih odnosov, je pa smiselno, da del svojih misli tudi podelite.

Bolezen rak dojk v času zdravljenja in po njem zaobseže velik del razmišljanja in doživljanja, z leti pa se nekoliko oddalji in se intenzivneje v doživljanje vrača ob kontrolnih pregledih, telesnih težavah, bolezni v socialnem okolju ipd. Smiselno je, da imajo v socialnih odnosih podobno mesto tudi vsebine, povezane z boleznijo. Pomembno je, da vzpostavite dinamično ravnotežje med ljudmi in vsebinami, povezanimi z rakom, ter ljudmi in vsebinami z drugih področij življenja.

Reference
  1. Marinšek, A. (2024). Prijatelji, znanci, sodelavci, sosedi in rak. Okno: revija Društva onkoloških bolnikov Slovenije, 38(2), 12-14

  2. Johnson, S.M. (2011). Hold me tight: your guide to the most successful approach to building loving relationship. London: Piatkus