Strah pred ponovitvijo bolezni

Avtorica: dr. Andreja Cirila Škufca Smrdel, klinična psihologinja, OI Ljubljana

Rak dojke je skupno ime za različne bolezni dojk, ki zahtevajo različna zdravljenja. Skupno pa je, da se bolnice soočajo z negotovostjo zaradi možnosti ponovitve bolezni, kar sproža misli »kaj če«. Te se pojavljajo že med zdravljenjem, a so pogosto manj izrazite, saj se bolnice osredotočajo na terapije in vsakodnevne obveznosti. Po zaključku zdravljenja pa misli postanejo glasnejše. Takrat ni več rutine prihajanja na terapije, rednih stikov z zdravstvenim osebjem, številne telesne posledice in spremembe pa vztrajajo.

Normalno je, da vas je strah

Strah pred ponovitvijo bolezni je razumljiv in pričakovan spremljevalec ob in po izkušnji raka, lahko pa se stopnjuje do te mere, da ovira funkcioniranje tako v vsakdanjem življenju kot na delovnem mestu.

Strah pred ponovitvijo bolezni opredeljujemo kot strah, skrbi in misli, da bi se rak lahko ponovil ali razširil. Ta strah se lahko pomembno stopnjuje v nekaterih tipičnih situacijah, kot so kontrolni pregledi, med katerimi ima posebno mesto prvi kontrolni pregled, ob bolezni in smrti v socialnem okolju, ali pa ob razmišljanju o sebi in svojih najbližjih v prihodnosti. Strah se lahko pomembno stopnjuje tudi, kadar bolnica opazi kaj novega ali nenavadnega na svojem telesu – in takih telesnih zaznav ali znakov je lahko po zdravljenju s kemoterapijo, ob predčasni menopavzi ali uvedbi hormnoske terapije zelo veliko. Opisane situacije lahko izrazit strah vzbujajo še leta po zdravljenju.

Kako se strah pred ponovitvijo izraža?

Strah pred ponovitvijo bolezni se lahko kaže v stalnem premlevanju, s prekomernim preverjanjem in opazovanjem telesa, iskanju dodatnih pregledov z namenom zagotovil, da je vse v redu, in v stopnjevani duševni stiski. Lahko pa se bolniki ob tem strahu odzovejo tudi na način, da se izogibajo samopregledovanja, spremljanja svojega telesa, pogovora o raku, pa tudi zdravniških pregledov.

Misel, kaj če se bolezen ponovi, velikokrat spremlja tudi strah pred razmišljanjem o raku - kako bo lahko misel na raka škodila, kako bo lahko z mislijo priklical raka in podobno. Bolniki povedo, da se ustrašijo tudi telesnih znakov strahu in tesnobe (npr. hitrega bitja srca, občutka težjega dihanja, bolečine v prsih…). Ustrašijo se strahu! Strah pred strahom pa je pogosto še bolj obremenjujoč kot strah sam.

Pred leti je ena od bolnic uporabila prispodobo: “Saj je bilo pred rakom življenje tudi vseh barv, po raku bi moralo biti pa samo še rožnato”. Če so barve prispodoba za čustva – tako kot pred rakom je tudi po bolezni normalno doživljanje različnih čustev, vsa pa imajo svoje mesto v spoprijemanju z različnimi situacijami v življenju in svoje sporočilo.

Kako si v teh trenutkih pomagati?

Različne strategije so lahko v pomoč pri obvladovanju strahu pred ponovitvijo bolezni:

• Prepoznajte svoje doživljanje. Mnogi ljudje skušajo skrivati ali ignorirati občutja, kot so strah in tesnoba. Če si prigovarjate, naj ne boste zaskrbljeni, če ignorirate svoja občutja ali če se zavoljo le-teh kritizirate, občutja ne bodo izginila, temveč lahko postanejo celo še močnejša in preplavajoča.
• Opomnite se, je strah normalna reakcija na situacije, ki jih doživljamo kot ogrožujoče. Misli in čustva so prehodni duševni pojavi. Opazujte, v katerih situacijah se pojavijo, kaj jih stopnjuje, kaj zmanjšuje.
• Ni nujno, da vsako misel, ki se pojavi, začnete misliti! Misel na bolezen se lahko pojavi v glavi, ne da bi o tem razmišljali ali to hoteli. Na te avtomatske misli se tudi čustveno lahko odzovete, kot da je misel resnična. Veliko bolnic ima izkušnjo, da avtomatsko misel “kaj če se bolezen ponovi” začne razmišljati in si v glavi naredi cel scenarij. Smiselno je ozavestiti se in pogledati na misel in na vzorec miselnega procesa, ki avtomatski sledi misli. V teh miselnih scenarijih namreč velikokrat bolnice povečajo verjetnost dogodka, napovedujejo izjemno neugodne in malo verjetne scenarije, podcenjujejo svoje zmožnosti z morebitno ponovitvijo bolezni. Prepoznavanje miselnih vzorcev lahko pomaga preoblikovati misel v realnejšo. Včasih je smiselno misli prekinjati, se zamotiti z drugimi aktivnostmi. Včasih pa je smiselno sprejeti misel zgolj kot misel, kot dogodek v glavi in jo “spustiti” - pustiti, da kot je prišla, tudi gre.
• Poskrbite zase! Nekateri doživljajo, da nimajo vpliva nad potekom bolezni. Čeprav ni ves potek bolezni popolnoma v vaših rokah, pa je vseeno vredno poskrbeti zase na področjih, kjer imate vpliv v smeri ohranjanja zdravja. Hodite na redne kontrolne preglede k onkologu in vzdržujte zdrav življenjski slog na področju telesnih aktivnosti, uravnoteženega prehranjevanja, opuščanje različnih razvad, skrb za dovolj spanja in počitka. Tudi pri skrbi zase je vodilo – zmernost!

• Obvladujte splošno raven tesnobe. Poiščite načine zniževanja napetosti, ki jih že poznate, ali poskusite kaj novega. To so lahko fizična aktivnost, ukvarjanje s hobiji, sproščanje, meditiranje, druženje, branje…
• Bodite potrpežljivi in prijazni do sebe. Včasih bolnice pričakujejo od sebe, da jih ne bo strah in na bolezen ne bodo pomislile, potem pa si ob nedoseganju teh pričakovanj dodatno očitajo ali se počutijo krive. Realnejši cilj je, da strah obvladujete in živite v skladu s svojimi vrednotami ob strahu. Življenja brez stresa ni. In če so strah pred ponovitvijo bolezni in ostale stresne situacije v življenju na eni strani tehtnice, dodajte smiselne in pozitivne vsebine na drugo stran in s tem tehtnico uravnajte – s skrbjo zase, prijetnimi in smiselnimi aktivnostmi, obvladovanjem tesnobe, medosebnimi odnosi.
• Ne skrbite sami! Spregovorite o svojem doživljanju - s svojimi domačimi, prijatelji, z zdravstvenim osebjem. Veliko gospa doživlja, da jih lahko najbolje razume nekdo s podobno izkušnjo bolezni. Pridružite se lahko tudi podpornim programom društev bolnikov.

Zavedajte se, da strah ni posledica slabega spoprijemanja z boleznijo ali vaše slabosti! Če pa doživljate, da strah traja predolgo, je preglobok in ovira vaše siceršnje funkcioniranje, poiščite strokovno pomoč.