Razpoloženjske motnje: Kaj so in kako jih obvladovati?

Avtorica: asist. Jana Knific, dr. med., spec. psihiatrije, Onkološki inštitut Ljubljana

Razpoloženjske motnje s pestrimi anksioznimi in depresivnimi simptomi so pogost zaplet med in po zdravljenju raka. Bolnice z rakom so v vseh obdobjih zdravljenja bolj ranljive za pojav depresije – vse od prvih simptomov bolezni, tekom zdravljenja in tudi po ozdravitvi. V klinični praksi je pomembno spremljati, kdaj običajna žalost ali distres preideta v klinično izraženo depresivne motnje, ki posameznika ovirajo v vsakodnevnem življenju.

V času po zdravljenju raka so menopavzalni simptomi z nihanji v razpoloženju, oblivi s pridruženo tesnobo in nespečnost pogosti spremljevalci – lahko brez ali tudi z depresivno motnjo. Preplavljajoči telesni simptomi tesnobe prav tako lahko onesposobijo oziroma izčrpavajo.

Kaj je depresija in kakšni so njeni simptomi?

Kadar o depresiji ali o razpoloženjskih motnjah govorimo zdravniki, govorimo o motnji, ki prizadene človeka kot celoto – njegovo razpoloženje, njegove misli in telo. Ljudje z depresijo se ne morejo kar tako odločiti in odpraviti svojega slabega telesnega in psihičnega počutja, pomanjkanja energije, izgube veselja in »črnih misli«.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu več kot 100 milijonov depresivnih bolnikov. Vsaj enkrat v življenju bo depresijo prebolelo približno 25 % žensk in 15 % moških. Depresija v primerjavi z moškimi torej večkrat prizadene odrasle ženske, pojavnost je večja pri nekaterih vrstah raka, kar velja tudi za rak dojk.

Depresija je motnja v delovanju možganov, ki spremeni naša čustva, naše misli in naše telo – prizadene celega človeka in pomembno vpliva na njegovo funkcioniranje.

Simptomi in znaki depresije so:

• žalost, tesnoba in občutek praznine;
• pesimizem in obup;
• občutki krivde, manjvrednosti, nemoči;
• zmanjšano zanimanje za prijetne aktivnosti, hobije in stvari, pri katerih je bolnik dotlej užival; tudi zmanjšano zanimanje za spolnost;
• pomanjkanje energije, utrudljivost, upočasnjenost;
• nemir in razdražljivost;
• motnje spanja – nespečnost, zgodnje jutranje prebujanje ali pretirano spanje;
• motnje hranjenja – izguba apetita in znižanje telesne teže ali pretiran vnos hrane in dvig telesne teže;
• motnje koncentracije in spomina;
• misli o smrti in samomoru, načrt ali poskus samomora.

Vsak depresivni bolnik nima vseh zgoraj opisanih simptomov depresije. Nekateri jih imajo samo nekaj, drugi jih imajo več. S časom se spreminjata izraženost in globina simptomov – tudi pri istem bolniku.

Zdravljenje

Prvi korak do zdravljenja je pregled pri zdravniku. Nekatere bolezni in nekatera zdravila lahko povzročijo simptome, podobne depresiji, zato mora zdravnik ta stanja s pregledom in preiskavami izključiti. Po postavljeni diagnozi začnemo z zdravljenjem.

Pri bolnikih z blagimi oblikami depresije lahko učinkuje že samo psihoterapija, torej pogovor in svetovanje. Zmerno in hudo izražene depresije pa je potrebno zdraviti tudi z zdravili. Dandanes večini bolnikov pomagamo s kombinacijo antidepresivov in psihoterapije.

Na razpolago imamo številna učinkovita antidepresivna zdravila, ki pripomorejo k ponovni vzpostavitvi ravnotežja v nevrotransmiterskem sistemu. Primeren antidepresiv glede na izraženost simptomov in klinično sliko uvede izbrani zdravnik ali drug specialist. Pomembno je vedeti, da takojšnjega učinka ni, saj antidepresivi pričnejo delovati šele po nekaj tednih rednega jemanja.

Ko so menopavzalni simptomi zelo izraziti, nespečnosti neobvladljive kljub uporabi številnih nefarmakoloških ukrepov, se lahko odločimo tudi za zdravljenje z antidepresivi. Pa še nekaj je pomembno: antidepresivi ne povzročajo odvisnosti.

Kako si depresivni bolniki lahko pomagajo sami?

Depresija povzroči, da se ljudje počutijo izčrpani, manjvredni, nemočni in žalostni. Take negativne misli nekatere pripeljejo na rob obupa. Pomembno je vedeti, da so negativni občutki sestavni del depresije in ne odražajo realnosti. Negativne misli praviloma minejo, ko zdravila – antidepresivi pričnejo delovati.

Do takrat naj se depresivni bolniki držijo naslednjih pravil:

1) Postavite si realne cilje in prevzemite svojemu stanju ustrezno stopnjo odgovornosti.

2) Velike projekte razdelite na manjše, razporedite jih po pomenu in prednostih in izpeljite le tiste, ki so v skladu z vašimi zmožnostmi in jih izpeljite v obsegu, ki ga zmorete.

3) Poskusite se družiti z ljudmi in se vsaj nekomu zaupati; to je boljše od osamljenosti.

4) Sodelujte v aktivnostih, ki vam lahko pomagajo, ne umikajte se iz življenja.

5) Priporočamo lahko do zmerno telesno vadbo, odhod v kino, na tekmo ali sodelovanje pri religioznih, kulturnih ali drugih prireditvah.

6) Razpoloženje se bo popravljalo počasi in ne naenkrat. Zavedajte se, da zdravljenje potrebuje čas.

7) Pametno je odložiti pomembne odločitve na kasneje in z njimi počakati, dokler depresija ne mine. Preden se odločite za večjo spremembo v življenju, se posvetujte z ljudmi, ki vas dobro poznajo in imajo lahko realnejši pogled na vašo situacijo.

8) Pustite svojim bližnjim, da vam pomagajo, tako s spodbudo, druženjem, skupnimi sprehodi, pomoči pri kuhi in podobno.

9) Postavitev dnevnega ritma, ki vključuje področja hranjenja, počitka, gibanja, druženja in sproščanja.