Duševno zdravje: praktični nasveti za vsakodnevno ravnovesje

Avtorica: asist. Jana Knific, dr. med., spec. psihiatrije, OI Ljubljana

Duševno zdravje nam omogoča, da življenje doživljamo kot smiselno, da smo ustvarjalni in aktivni, da sprejemamo samega sebe in svoja čustva, da čutimo pripadnost družbi, v kateri živimo, in prispevamo k njenemu razvoju ter napredku. 

Dobro duševno zdravje posameznika lahko opišemo kot skupek doživljanj, zaznav in čustev, kot so sreča, zadovoljstvo in samospoštovanje. Pod duševno zdravje štejemo tudi odnose z drugimi ljudmi, odnose do vsakodnevnega dela in sposobnost posameznika, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi in problemi. Duševno zdravje je bistveno in neločljivo povezano z našim celovitim zdravjem, saj le-to pomeni dinamično ravnovesje telesnega in duševnega.

Skrb za telesno in duševno zdravje je pomembna vrednota, ki naj bi ji sledili v vseh obdobjih življenja.

5 stebrov zdravja

Teh pet področij si lahko predstavljamo kot prste naše roke – med seboj so integralno, neločljivo povezani, vplivajo drug na drugega in v odsotnosti enega (prsta/stebra) naša roka ne zmore opravljati svoje funkcije oziroma je trdnost našega zdravja manj stabilna. V nadaljevanju boste našli nekaj praktičnih vodil in nasvetov, ki nam lahko pomagajo vzdrževati ravnovesje in krepiti duševno zdravje.

Skrb za zdrav način življenja

Poleg prehrane, primerne telesne dejavnosti, ustrezne hidracije in spanja, o katerih boste lahko več prebrali v ostalih poglavjih, so za zdrav način življenja ključnega pomena tudi zdrave navade. Skušajmo opustiti kajenje in nadzirajmo pitje alkoholnih pijač. Tobak, alkohol in prepovedane droge so povezani s številnimi zdravstvenimi težavami in prezgodnjo umrljivostjo.

Dnevna rutina

Dnevna rutina ali red in izdelana struktura dneva nam dajeta občutek varnosti in predvidljivosti,  s tem pa določeno mero nadzora nad potekom dnevnih dogodkov. Kadar vemo, kaj pričakovati, se nam zdi, da izzive lažje obvladujemo. Postavimo si konkretne, dosegljive in smiselne cilje ter določimo, kako in kdaj jih želimo doseči. Pomembno je, da si ne zadamo previsokih ciljev in si odpustimo, kadar nam ne uspe vsega dokončati v predvidenem času. Čez teden se skušajmo držati urnika spanja, prehranjevanja in ostalih obveznosti, ne pozabimo pa tudi na čas zase in za sprostitev. Ne pozabimo na aktivnosti za veselje in zabavo, druženje in hobije ter vse ostalo, kar nam je v življenju pomembno in nas osrečuje.

Odnosi z drugimi

Ljudje smo družabna bitja, zato potrebujemo bližino, to je naša psihološka potreba. Tudi v odraslem obdobju, ko smo razpeti med različne življenjske vloge, tako v primarnih in sekundarnih družinah in na poklicnem področju, ne pozabimo na prijatelje. Druženje vpliva na občutek povezanosti, pripadnosti, povečuje občutek lastne vrednosti. Posledično pozitivno vpliva na naše duševno in telesno zdravje, hkrati nam daje občutek varnosti, sprejetosti in podpore. Za dobro duševno zdravje je pomembno vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov v ožji in širši družini, s partnerjem, z otroki in s pomembnimi drugimi. Mnogokrat smo v obdobju odraslosti preobremenjeni zaradi številnih obveznosti in nam zmanjka časa, volje in moči za načrtno ohranjanje stikov, bližine in dobrih odnosov z bližnjimi. Vendar je izjemnega pomena, da vložimo čas v nam pomembne odnose, da si vzamemo čas zanje, da drug drugemu prisluhnemo, se slišimo, da se povežemo ter da si namenimo pozornost. Tako ustvarjamo povezanost in varno okolje, v katerem lahko delimo težke in lepe trenutke življenja ter skrbimo za zdrave odnose.

Skrb za sprostitev in razbremenitev, čas za hobije, interese in aktivnosti

Stres je prisoten na več področjih v našem življenju, zato moramo vedeti, kako se z njim spoprijeti. Vsi potrebujemo čas zase. Poiščimo tisto nekaj, kar nas razveseli, razvedri in razbremeni. Morda je to tih trenutek s samim seboj, čas za čaj, branje knjige ob kavi, opazovanje rac ob ribniku v parku ali poslušanje jutranjega ptičjega petja na balkonu. To so majhne pozornosti, ki si jih namenimo, jih načrtujemo in s katerimi se lahko tudi nagradimo. Privoščimo si razvajanje vseh svojih čutov – sluha, vida, okusa, tipa in vonja. Vsak si poišče tisto, kar njega nagovori, npr. peneča kopel, savna, ogled razstave, filma, obisk koncerta, čas za kuhanje, večerjo v dvoje, peko s prijateljico ipd. Če poskrbimo zase, se bomo bolje počutili v lastni koži, kar občutijo in opazijo tudi naši bližnji. Sprostitev in razbremenitev lahko dosežemo tudi z udejstvovanjem v različnih interesnih dejavnostih ali hobijih. Športna aktivnost izboljša razpoloženje, spodbuja občutke umirjenosti, medtem ko druge aktivnosti, npr. ples, spodbujajo ustvarjalnost. Pomembno je poudariti, da je namen izbranih aktivnosti osebna izpolnitev in sprostitev. Poleg tega pa si na ta način naberemo moči, ki jih potrebujemo za spoprijemanje z obveznostmi in izzivi na drugih življenjskih področjih, zato to ne sme biti neka dodatna obveznost, ki bi nas izčrpavala.

Skrb zase in varne meje

Zavedanje lastnih potreb (telesnih, psiholoških) in izražanje le-teh je pomembno pri ustreznem postavljanju zdravih meja v odnosih. Postavljanje jasnih meja je del učinkovite komunikacije, ki je ključ do spoštljivih odnosov. Svoje potrebe, čustva, želje in mnenja izrazimo jasno, tako z verbalno komunikacijo kot z vedenjem. Asertivno komuniciramo, ko opisujemo lastno doživljanje, videnje, razmišljanje, občutenje, ko izrazimo svoje želje ali mnenja. Takšen način komunikacije je izjemno pomemben v medosebnih odnosih, saj sporočamo svoje stališče ali doživljanje, hkrati pa dopuščamo prostor za drugačen pogled in mnenje sogovornika.

V obdobju odraslosti se pogosto soočamo z obremenitvami, ki presegajo naše trenutne sposobnosti soočanja z njimi. Spoprijemamo se z zahtevami, ki jih gojimo do sebe, in z zahtevami okolja (partnerstvo, odraščajoči otroci, skrb za ostarele starše, delovno mesto). Nemalokrat nas vse te obveznosti obremenijo do te mere, da ne najdemo več časa za počitek oziroma zase in sprostitev, kar lahko privede do občutkov izčrpanosti, duševne stiske in preplavljenosti s težkimi čustvi, tesnobo. Včasih nam lahko pomaga že iskren pogovor z bližnjo osebo, da se nekoliko razbremenimo in olajšamo čustveno stisko. Kadar pa je notranja stiska prevelika, je pomembno, da pravočasno poiščemo pomoč strokovnjaka (npr. osebnega zdravnika, kliničnega psihologa ali psihiatra).