Pomen sodelovanja pri zdravljenju zgodnjega raka dojk

Avtorica: doc. dr. Erika Matos, dr. med. - specialistka interne medicine in internistične onkologije, OI Ljubljana

Glavni cilj zdravljenja zgodnjega raka dojk je ozdravitev. Z zdravljenjem želimo uničiti prav vse maligne, to je rakaste celice v telesu. Govorimo o t. i. radikalnem zdravljenju.

Kako je sestavljeno zdravljenje?

Zdravljenje večine bolnic z zgodnjim rakom dojk je sestavljeno iz kirurškega zdravljenja, sistemskega zdravljenja in zdravljenja z obsevanjem. Vrstni red zdravljenja je lahko različen.

Sistemsko zdravljenje

Nekaterim bolnicam svetujemo začetno sistemsko zdravljenje, ki običajno poteka v obliki infuzij. To zdravljenje imenujemo predoperativno ali neoadjuvantno zdravljenje.

Kombinacija pristopov

Drugim bolnicam svetujemo obraten vrstni red. Bolnice začnejo najprej s kirurškim zdravljenjem, pri večini sledi sistemsko zdravljenje, bodisi v obliki infuzij, v obliki tablet ali kombinaciji obeh. V tem primeru govorimo o dopolnilnem, to je adjuvantnem zdravljenju.

Obsevanje (radioterapija) je zdravljenje z visokoenergijskimi žarki in je običajno na vrsti zadnje.

Tumor je bil odstranjen. Je nadaljnje zdravljenje potrebno?

Vsako zdravljenje je povezano z neželenimi učinki. Nekateri neželeni učinki so prehodni, žal pa so lahko nekateri tudi trajni. Zato se številne bolnice sprašujejo, ali in katero zdravljenje je zanje res neobhodno potrebno. Takšna vprašanja so povsem razumljiva, predvsem, kadar gre za dopolnilno zdravljenje, saj je bil tumor že v celoti odstranjen s kirurškim posegom. Tumorja, ki bi ga bolnica videla, ga otipala, ni več in bolnica se počuti ozdravljeno.

Raziskave so pokazale, da samo kirurška odstranitev tumorja, tudi če je patolog v izvidu napisal, da je bil tumor odstranjen v celoti, še ne pomeni, da so bile zanesljivo odstranjene vse maligne celice.

Speče maligne celice

Tekom rasti tumorja so se posamezne maligne celice lahko že odcepile od tumorja, se prerinile v limfne in krvne žile ter se s pomočjo limfe ali krvi razširile po celem telesu. Posameznih malignih celic ne zazna nobeno, še tako natančno slikanje. Pobegle maligne celice lahko propadejo ali pa ostanejo mirne, speče v telesu vrsto let. V nekem trenutku pa se lahko začnejo razmnoževati, na tem mestu zrastejo zasevki (metastaze) in v takem primeru govorimo o razsejanem raku dojk.

Zasevki izpodrivajo in uničujejo zdrava tkiva. Dokler je obseg zasevkov majhen, največkrat ne povzročajo nobenih simptomov. Z njihovo rastjo pa nastopijo težave, največkrat bolečine, težko dihanje, kašelj, utrujenost, slabost … Tudi razsejan rak dojk je možno zdraviti, žal pa je v nasprotju z zgodnjim rakom dojk, razsejan rak dojk neozdravljiva bolezen. Z zdravljenjem lahko dosežemo zmanjšanje težav in podaljšanje preživetja, vendar bolezni ni možno pozdraviti.

Pomembnost dopolnilnega zdravljenja

Zato je toliko bolj pomembno, da se bolnice zavedajo pomena dopolnilnega zdravljenja. Namen tega je uničiti morebitne pobegle tumorske celice še v času, ko je breme malignih celic v telesu še nevidno. Raziskave so pokazale, da bolnice, ki prejmejo polno adjuvantno zdravljenje, redkeje doživijo razsoj bolezni v primerjavi z bolnicami, ki se za adjuvantno zdravljenje ne odločijo, z njim predčasno zaključijo ali kako drugače ne upoštevajo navodil glede prejemanja adjuvantnega zdravljenja.

Vztrajanje pri zdravljenju in premagovanje težav

Ustrezno sodelovanje pri zdravljenju je pogosto na preizkušnji zlasti pri zdravilih v obliki tablet, saj je odgovornost glede doslednega prejemanja zdravil večinoma na bolnici sami. Nedoslednost pri jemanju zdravil, zanikanje potrebe po jemanju zdravil, namerno ali nenamerno opuščanje zdravil ima za posledico slabšo učinkovitost. Večja je verjetnost, da maligne celice ne bodo v celoti odstranjene ali celo, da bodo razvile odpornost na predpisana zdravila in s tem postale agresivnejše. Tveganje, da se bolezen ponovi in s tem postane neozdravljiva, je zato večje.

Ne izgubite (za)upanja

Razlogov za slabo sodelovanje pri zdravljenju je več. Eden od pomembnih razlogov je nezaupanje ali izguba zaupanja v zdravljenje. Pri tem ima pomembno vlogo zdravnik, ki zdravilo predpiše, pa tudi drugo medicinsko osebje. Pomembno je, da vam zdravnik natančno razloži, kakšen je namen zdravljenja, kako naj se zdravilo jemlje, kateri so najpogostejši neželeni učinki in kako jih lahko obvladuje.

Nekatera zdravljenja so dolgotrajna, trajajo lahko tudi več let. Povsem človeško je, da se vam zastavljajo vprašanja o smiselnosti, toliko bolj, če se ob zdravljenju soočate z neželenimi učinki ali je zdravljenje iz drugih razlogov, kot na primer zahteven režim jemanja, povezano s slabšo kakovostjo življenja.

Podpora in motivacija ob zdravljenju

Zato je pomembno, da vas tako medicinsko kot nemedicinsko osebje, spodbuja k rednemu prejemanju zdravil in vam nudi pomoč pri premagovanju neželenih učinkov in ohranjanju zaupanja v zdravljenje. Pomembno je, da z zdravljenjem vztrajate, da brez predhodnega posveta z zdravnikom zdravljenja ne preklinjate ali po lastni presoji spreminjate odmerjanje zdravil. O neželenih učinkih ali dilemah, s katerimi se srečujete ob zdravljenju, se posvetujte z medicinskim osebjem, najbolje z zdravnikom, ki ji je zdravilo predpisal. Ta bo presodil, ali je vztrajanje na zdravljenju varno in smiselno ali pa se bo odločil bodisi za znižanje odmerka ali vam predpisal drugo zdravilo.