Raka dojk znajo zdravstveni strokovnjaki vse bolje zdraviti, kar bolnikom prinaša novo upanje. Žal pa zdravljenje ne vpliva samo na rakave celice, ampak tudi na zdrave celice v telesu. Zato so lahko z zdravljenjem povezani tudi nekateri neželeni učinki.
Neželeni učinki, ki lahko spremljajo kemoterapijo:
- slabost in bruhanje,
- izguba teka,
- sprememba zaznave okusa in vonja,
- okvara sluznic,
- zaprtje,
- driska,
- okvara kostnega mozga,
- povečana dovzetnost za okužbe,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- kožne spremembe,
- izguba las in spremembe nohtov,
- (kronična) utrujenost,
- otekanje,
- nekateri neželeni učinki, vezani na različne organe (npr. jetra, pljuča, ledvice).
Neredke so tudi težave psihične narave, kot so strah, depresija, težave pomnjenja in motnje koncentracije.
Neželeni učinki hormonskega zdravljenja so odvisni od vrste hormonske terapije. V primerjavi z neželenimi učinki ob kemoterapiji so neželeni učinki hormonskih zdravil relativno blagi. Nekateri so skupni za vse oblike hormonskega zdravljenja in so pravzaprav znak prezgodnje menopavze oziroma znižanja ravni ženskih spolnih hormonov v krvi:
- vročinski oblivi,
- potenje,
- zmanjšana spolna sla,
- razdražljivost,
- depresija,
- motnje koncentracije,
- povečanje telesne teže,
- suha nožnica in
- bolečine med spolnim odnosom.
Nekateri neželeni učinki pa so značilni za posamezna hormonska zdravila.
Neželeni učinki tarčnih zdravil so zelo različni in pestri; odvisni so od skupine zdravil in se razlikujejo od tistih zaradi kemoterapije.
Več o tem lahko preberete v knjižici z naslovom Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka: kaj morate vedeti, ki jo je izdal Onkološki inštitut.
O neželenih učinkih se pogovorite z zdravnikom, farmacevtom ali medicinsko sestro, saj nekatere lahko preprečimo ali lajšamo. Ne pozabite: če se boste naučili obvladovati neželene učinke zdravljenja, bo to ugodno vplivalo tako na vaše okrevanje kot tudi na kakovost življenja v celoti.
Rak dojke: kaj morate vedeti / [avtorji Simona Borštnar, in sod.; urednice Simona Borštnar, Tanja Čufer, Bojana Pajk]. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2006.
Kako preprečujemo in zdravimo slabost ter bruhanje?
Slabost in bruhanje sta najpogostejša ob zdravljenju s citostatiki. Sta posledica delovanja citostatikov na celice v prebavnem traktu in na center za bruhanje v možganih. Redkeje se slabost in bruhanje pojavita ob hormonskem zdravljenju ali zdravljenju s tarčnimi zdravili.
Zdravnik vam lahko predpiše številna učinkovita zdravila za preprečevanje in zdravljenje slabosti ter bruhanja. Katero boste potrebovali, je odvisno od vrste kemoterapije in vaše nagnjenosti k slabosti ter bruhanju. Zato je zelo pomembno, da s tem vnaprej seznanite zdravnika, ki vam bo predpisal kemoterapijo.
Večina zdravil proti slabosti in bruhanju začne delovati v pol ure. Zdravila jemljite v rednih časovnih intervalih, kot vam je priporočil vaš zdravnik, in ne samo po potrebi. Če zdravila izbruhate, jih morate prejeti v obliki svečk ali injekcije.
Kaj lahko storite sami?
- Vodite dnevnik slabosti in/ali bruhanja, da boste vedeli, kdaj se pojavita in kaj ju poslabša.
- Počivajte.
- Uživajte hrano, ki ne obremenjuje želodca (toast, krekerje, jogurt, riž, krompir, pusto meso, sadje blagega okusa).
- Hrano dobro prežvečite.
- Hrano in tekočino uživajte večkrat na dan v majhnih količinah in predvsem počasi.
- Hrana naj bo hladna, da vas ne bo motil njen vonj.
- Obroke hrane si pripravite vnaprej in jih zamrznite, tako se boste izognili dolgotrajnemu kuhanju in motečim vonjem.
- Ne jejte sladke, ocvrte in mastne hrane, niti pikantnih in ostro dišečih jedi.
- Dve uri po obroku ne ležite vodoravno in ob ležanju imejte dvignjeno vzglavje.
- Če se vam slabost običajno pojavi že med kemoterapijo, nekaj ur pred kemoterapijo ne jejte ali pa pojejte le lahek obrok.
- Pijte večkrat čez dan, po požirkih, vendar ne med obrokom, ampak vsaj eno uro pred njim ali po njem.
- Priporočljivo je popiti vsaj 1,5 litra tekočine na dan (vodo, čaje, naravne bistre in nesladkane sokove; občutek slabosti zmanjšajo peneče se pijače (mineralna voda, kokakola in druge gazirane brezalkoholne pijače).
- Izogibajte se vonjem, ki vas motijo.
- Naučite se sprostilnih vaj, pravilnega dihanja in meditacije.
- Poskušajte se osredotočiti na dogajanje v okolici (kaj govorijo na televiziji, pozorno prisluhnite glasbi, med sprehodom opazujte naravo).
- Ne nosite oprijetih, ampak raje izberite udobna ohlapna oblačila.
- Zdravila proti slabosti jemljite redno in po navodilih zdravnika.
- Če kljub jemanju zdravil bruhate, poskusite po bruhanju popiti malo vode.
Kako obvladati izgubo apetita?
Ob sistemskem zdravljenju raka pogosto pride do izgube apetita. Vzrok za izgubo apetita je pogosto že sama bolezen, ki lahko ovira požiranje, prehod hrane skozi prebavila, povzroči bruhanje ali zaprtje. Željo po hrani zmanjšajo še bolečina, strah, napetost in depresija.
Poleg same bolezni povzroča izgubo apetita tudi specifično zdravljenje raka, bodisi z zdravili, kirurško zdravljenje ali obsevanje. Želja po hrani se lahko zmanjša zaradi motenega okušanja, požiranja, driske ali zaprtja ter okvar ustne in želodčne sluznice.
Kaj lahko storite sami?
- Jejte pogosto (na dve do tri ure).
- Uživajte kalorično bogate, majhne obroke hrane, ob primernem času, v prijetni družbi in okolju.
- Jejte počasi.
- Jejte več, ko ste lačni.
- Jejte hrano, ki jo imate najraje in ob njej uživate.
- Uživajte energijsko bogata živila: oreščke, sladoled, mlečne napitke; hrani dodajte maslo, trdo kuhana jajca, temno čokolado, energijske ploščice, mleko v prahu, sir, med, rjavi sladkor.
- Vedno imejte pri sebi prigrizke, oreščke, sir, krekerje, kuhana jajca, puding, sladoled, jogurt, energijske ploščice, suho sadje.
- Hrano uživajte ohlajeno, da vas ne bodo motili močni vonji.
- Tekočino pijte vsaj eno uro pred jedjo ali po njej, med jedjo pa ne.
- Ko imate večji apetit, jejte več.
- Če je le mogoče, naj vam kuhajo drugi, sicer pa si obroke pripravite vnaprej, da jih boste imeli pri roki, ko ne boste voljni kuhati.
- Apetit spodbudi tudi lažja telesna dejavnost, kot so npr. sprehodi v naravi.
Pomembno je, da v času zdravljenja zaužijete primerno količino zdrave hrane, s katero lahko vzdržujete normalno telesno težo. Tako izgubljanje kot čezmerno pridobivanje telesne teže ni priporočljivo.
Več o preprečevanju in lajšanju neželenih učinkov lahko preberete v knjižici z naslovom Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka: kaj morate vedeti?, ki jo je izdal Onkološki inštitut Ljubljana.
Napotki za premagovanje neželenih učinkov sistemskega zdravljenja raka: kaj morate vedeti? [avtorji Simona Borštnar, in sod.. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2021.
Rak dojke: kaj morate vedeti / [avtorji Simona Borštnar, in sod.; urednice Simona Borštnar, Tanja Čufer, Bojana Pajk]. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2006.