Duševna stiska

Kako prepoznati duševno stisko ob diagnozi rak dojk

Rak dojk je bolezen, ki močno vpliva na vaše življenje in življenje vaših bližnjih. Ena najpogostejših duševnih motenj pri bolnikih z rakom je depresija, ki vpliva na telesno in psihično počutje. Posledice depresije so motnje razpoloženja, mišljenja in različni telesni simptomi ter slabša kakovost življenja bolnika z rakom in njegove družine. Zelo pomembno je, da jo pravočasno prepoznamo in da čim prej začnemo zdraviti, saj to povečuje uspešnost zdravljenja. Dovolite svojim bližnjim, da vam pri tem pomagajo.

Znaki depresije, kot so pomanjkanje volje in energije, tesnoba, občutki brezizhodnosti, manjša želja po pogovoru, opuščanje socialnih stikov in spremenjena samopodoba, lahko spremljajo telesno bolezen in povečujejo trpljenje, ki ga nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka. Žal pri nekaterih bolnikih z rakom depresija ostane neprepoznana, in zato nezadostno zdravljena. To je predvsem posledica prepričanja, da je za onkološkega bolnika normalno, da je depresiven.

Spremenjena telesna podoba (izguba dojke ali dela dojk), doživljanje in funkcioniranje telesa (nespečnost, utrudljivost, kognitivne težave, nihanje razpoloženja), strah pred ponovitvijo bolezni, vračanje v socialno okolje in na delovno mesto po zdravljenju so najpogostejši izvori duševnih stisk.

Dobro je poznati razliko med žalostjo in depresijo

O depresiji govorimo, če:

• vas občutki žalosti spremljajo daljše strnjeno obdobje,
• ste izgubili veselje do dejavnosti, ki so vas včasih razveseljevale,
• imate težave s koncentracijo,
• ste ves čas zaskrbljeni,
• vas muči nespečnost ali si želite dan preprosto samo prespati,
• pomislite na samomor ali smrt.

Ne pozabite – depresija ni sestavni del bolezni, poiščite pomoč čim prej!

Najpogostejši simptomi duševne stiske/depresije:

• občutki potrtosti, žalosti, tesnoba,
• pomanjkanje volje in energije,
• zmanjšano zanimanje za stvari, ki so vas prej razveseljevale,
• občutek preobremenjenosti ob vsakodnevnih obveznostih,
• občutki pesimizma, brezvrednosti, nizkega samospoštovanja, krivde in nebogljenosti,
• nemir, razdražljivost, jeza,
• motnje koncentracije, pozornosti in spomina,
• motnje spanja,
• težave v spolnosti,
• misli na samomor, smrt,
• utrudljivost, izguba teže, prebavne motnje, glavobol,
• občutja negotovosti,
• občutek nezmožnosti spoprijemanja z bolečinami, utrudljivostjo in slabostjo,
• tesnoba, tiščanje v prsih, številni strahovi,
• težave pri odločanju, neodločnost tudi pri majhnih, nepomembnih stvareh,
• porajanje vprašanj glede vere in duhovnosti, ki sta bili bolniku prej v uteho,
• stopnjevanje težav, ki so bile prisotne že pred boleznijo.

Kako se spopasti z duševno stisko ob diagnozi rak dojk

Zdravljenje depresije

Depresijo večinoma zdravimo z zdravili in psihoterapijo. Glede na stopnjo in obliko depresije vam zdravnik predpiše antidepresive in vas seznani z delovanjem zdravil, ki v možganih ponovno vzpostavijo biokemično ravnovesje.

Kako si lahko pomagate sami?

1. Poiščite strokovno pomoč – pomembno je zgodnje prepoznavanje in pravočasna pomoč, kajti odlašanje stanje samo še poslabša.
2. Sodelujte pri zdravljenju – postavite si majhne, dosegljive cilje. Ne bodite do sebe prezahtevni in perfekcionistični.
3. Ohranjajte socialne stike in dejavnosti, ki vas veselijo.
4. Ostanite zmerno telesno aktivni – šteje vse, tudi zelo kratek sprehod.
5. Dovolite bližnjim, da vam pomagajo – deljena skrb, prepolovljena skrb.

Obvladovanje duševne stiske

1. Iskren pogovor z zdravnikom
Zaupajte zdravniku vse svoje skrbi in pričakovanja, dobro se pozanimajte o procesu zdravljenja in vseh neželenih učinkih.

2. Ne skrivajte svoje diagnoze pred bližnjimi
Odkrito prosite za pomoč in povabite osebo, ki vam je blizu in ji popolnoma zaupate, naj se vam pridruži na zdravniškem pregledu. Informacije bosta slišala oba in si jih bosta kasneje lažje razložila.

3. Vzpostavite svoj osebni arhiv
Informacije o bolezni in zdravljenju so zelo pomembne. Morda vam bo v pomoč osebni arhiv, v katerega boste shranjevali izvide, napotnice, pomembne telefonske številke itd. Tako boste imeli vedno vse na enem mestu in vedno pri roki.

4. Ne zamenjajte predlaganega zdravljenja za alternativno zdravljenje
Zaupajte strokovnjakom, zaupajte zdravniku. Pogovorite se z njim, naj vam razloži vse simptome in znake, morebitne vnetne znake, podrobnosti hormonskega zdravljenja raka dojk, kemoterapijo, obsevanja, ne nazadnje tudi možnosti preživetja oziroma ozdravljivosti. Če ste naklonjeni dodatnemu alternativnemu zdravljenju, se o tem posvetujte z zdravnikom, saj so nekatere oblike med sistemskim zdravljenjem ali obsevanjem odsvetovane. Pomembno je, da koristi in tveganja dodatnega zdravljenja ovrednotita skupaj in objektivno. Nekateri psihološki, socialni in duhovni pristopi so namreč varni in v veliko pomoč pri zdravljenju.

5. Ne osamite se, ne trpite v tišini
Sprejmite podporo in pomoč vseh, ki so vam blizu in vam prisluhnejo ter skušajo razumeti, kaj doživljate. Hvaležni vam bodo, da ste se odprli in da vam lahko pomagajo. To niso samo družina, vaši ljubljeni, prijatelji in sosedi, temveč tudi zdravniki, zdravstveno osebje, skupine za samopomoč in prostovoljci združenj bolnikov.

6. Bodite telesno aktivni
Redna telesna vadba, prilagojena vaši telesni zmožnosti, vam bo zelo koristila tudi pri premagovanju stresa.

7. Ne oklevajte poiskati pomoč pri kliničnem psihologu
Ne sramujte se poiskati pomoč, kadar čutite, da vam duševna stiska (depresivnost, nespečnost, težave s koncentracijo itd.) uhaja izpod nadzora.

8. Obvladujte strah in tesnobnost
Ukvarjajte se z dejavnostjo, ki vas najbolj sprosti – meditacija, globoko dihanje in drugi duhovni ali psihološki pristopi.

9. Ne krivite sebe za bolezen
Tudi če ste s svojim vedenjem v preteklosti lahko povečali tveganje za bolezen, se ne krivite, temveč poskrbite, da boste v času zdravljenja opustili morebitne slabe razvade.

10. Ohranite vero in obrede, duhovna prepričanja, ki so vam v preteklosti pomagala
Vera in obredi vas lahko pomirijo in vam pomagajo osmisliti tudi izkušnjo bolezni.

11. Prihodnost je vsak naslednji dan
Ne delajte si skrbi na zalogo, načrtujte dan za dnem. Tako boste lažje obvladovali posamezne dele zdravljenja in imeli občutek nadzora.

12. Ne krivite se za obdobja slabega razpoloženja
Nihanje razpoloženja je lahko del bolezni in ni dokazov, da bi imelo negativen učinek na zdravljenje. Če so obdobja slabega razpoloženja dolga in intenzivna, poiščite strokovno pomoč.

13. Zanesite se na preverjene načine reševanja težav
Običajno so to pogovor z zaupanja vredno osebo, ohranjanje dnevne rutine, vam ljube dejavnosti za sprostitev in vse dejavnosti, ki so osmišljale vaše življenje že pred boleznijo. Če začutite, da se vrtite v krogu, čim prej poiščite strokovno pomoč.

Pogovorite se o vzrokih depresije

S svojim zdravnikom se posvetujte o možnih vzrokih depresije, kajti:

• depresija in anksioznost sta lahko neželena učinka jemanja zdravil proti raku dojk ali protibolečinskih zdravil,
• zdravljenje raka dojk lahko sproži menopavzo in s tem hormonske spremembe, ki vplivajo na možgane,
• najpogostejši neželeni učinek zdravljenja je utrudljivost, ki jo lahko zamenjamo z depresijo, po drugi strani pa lahko utrudljivost povzroči depresijo,
• depresija lahko izvira iz nenehnega stresa in skrbi o diagnozi raka.

Glede na vzrok težav vam bo zdravnik svetoval:

• zdravljenje z antidepresivi, pogovorno terapijo, svetovanje,
• nova zdravila za zdravljenje raka dojk, ki ne bodo povzročala depresije kot neželenega učinka.