Zgodnji rak dojke: Kaj moramo vedeti?

Avtorica: Marina Čakš, dr. med., specialistka internistične onkologije, Univerzitetni klinični center Maribor

Rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah v razvitem svetu. V Sloveniji vsako leto za rakom dojke zboli približno 1500 ljudi, med njimi pa je tudi okoli 1 % moških. Število primerov se vsako desetletje povečuje⁽¹⁾, a dobra novica je, da večino bolnikov diagnosticirajo v zgodnji fazi, ko je zdravljenje uspešnejše.

Kaj je rak dojke?

Rak dojke nastane zaradi nenadzorovane rasti spremenjenih celic v dojki. Večinoma vznikne v mlečnih žlezah (lobulih) ali mlečnih vodih (duktusih), po katerih teče mleko v bradavice. Rak dojke se deli na dve glavni obliki:

• Neinvazivni rak dojke: Rak je omejen na mesto, kjer je nastal in še ni razvil možnosti zasevanja v pazdušne bezgavke in oddaljene organe.
• Invazivni rak dojke: Rak je začel vdirati v okoliška tkiva in se lahko razširi v druge organe.

Zgodnji rak dojke
Takač I (ur.), Arko D. Ginekološka onkologija 2020

Dejavniki tveganja

Vzroki za nastanek raka dojke niso povsem znani, vendar so nekateri dejavniki tveganja bolj povezani z večjo verjetnostjo, da se rak dojke razvije. Te dejavnike lahko razdelimo na tiste, na katere ne moremo vplivati, in tiste, na katere lahko vplivamo:

Prisotnost enega ali več teh dejavnikov še ne pomeni, da bo posameznik zagotovo zbolel za rakom dojke. Rak dojke običajno nastane zaradi kombinacije več različnih dejavnikov.

Diagnoza in stadiji raka dojke

Rak dojke se običajno potrdi z odvzemom tkiva iz tumorja, kar omogoča natančnejšo diagnozo. Rak dojk že dolgo ni več ena sama bolezen, temveč heterogena skupina bolezni z različnim kliničnim potekom in občutljivostjo na zdravljenje z zdravili.

Pomemben dejavnik, ki odloča o zdravljenju, je biologija vsakega posameznega tumorja, opredeljena z invazivnostjo raka, stopnjo malignosti (gradus) tumorja in hormonsko odvisnostjo tumorja. To izražata vsebnost hormonskih receptorjev (estrogenih in progesteronskih) ter prisotnost receptorja za rastni dejavnik HER v tumorskih celicah.

Rak dojke na osnovi teh informacij v grobem razdelimo na tri patohistološke podtipe⁽⁵⁾:

Kaj je TNM?

Za izbor zdravljenja je, poleg biologije vsakega posameznega tumorja, pomembna tudi določitev stopnje napredovale bolezni oz. stadija. Označujemo ga s TNM:

T - velikost tumorja,

N - prizadetost bezgavk,

M - prisotnost oddaljenih zasevkov oziroma metastaz.

S kombinacijo različnih kategorij T, N in M ločimo pet stadijev:

Za določitev stadija je potrebna ocena velikosti tumorja v dojki in ocena ali se je bolezen že razširila v priležne bezgavke in drugod po telesu. Pred operacijo se velikost tumorja oceni s slikovnimi preiskavami, prizadetost pazdušnih bezgavk pa potrdi z odvzemom vzorca.

Po operaciji se velikost tumorja določi z natančnim merjenjem odstranjenega tumorja, prizadetost bezgavk pa z odstranitvijo bezgavke med operacijo. Ob sumu na oddaljene zasevke se opravijo dodatne slikovne preiskave, navadno CT prsnega koša in trebuha ter scintigrafija okostja⁽⁶⁾.

Kako zdravimo raka dojke?

Pri zdravljenju raka dojke sodeluje ekipa specialistov, ki preuči vsak primer posebej in predlaga optimalno zdravljenje. Pri tem upoštevajo značilnosti bolezni, starost, splošno stanje bolnice ali bolnika ter morebitne druge bolezni.

Cilj zdravljenja neinvazivnega raka dojke je preprečitev nastanka invazivnega raka dojk, zato je glavno lokalno zdravljenje z operacijo.

Cilj zdravljenja invazivnega raka dojke je odstraniti rak v dojki in vse rakave celice, ki so morda ostale v dojki, pazduhi ali drugih delih telesa, vendar jih ni mogoče odkriti.

Optimalne rezultate zdravljenja dosežemo le s kombinacijo večih različnih oblik zdravljenja:

• Operacija: Kirurško se odstrani tumor in/ali del dojke, v nekaterih primerih pa tudi prizadete bezgavke.
• Obsevanje: Z obsevanjem se uničijo rakave celice, ki so morda ostale v dojki/prsni steni po kirurški odstranitvi tumorja.
• Sistemsko zdravljenje (kemoterapija, hormonska terapija in tarčna terapija): Ta zdravljenja delujejo na celotno telo in uničujejo rakave celice, ki bi lahko potovale in se naselile v drugih delih telesa.

Zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje raka dojke je ključnega pomena. Po podatkih Registra raka je petletno preživetje slovenskih bolnic, zbolelih med letoma 2013 in 2017, 88-odstotno.

Preprečevanje in redni pregledi

Nastanek raka na dojki ne morete v celoti preprečiti. Za zmanjšanje tveganja za nastanek raka dojke pa lahko poskrbite. Zdrava prehrana, redna telesna aktivnost in omejevanje alkohola igrajo pomembno vlogo. Redni samopregledi dojk in obiski pri zdravniku pa vam lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju raka, kar je ključno za uspešno zdravljenje.

Priporočljivo je, da po 50. letu starosti ženske redno opravljajo mamografske preglede, s katerimi je mogoče odkriti rak dojke še v začetnih stadijih.

Skrbite za svoje zdravje in se redno posvetujte z zdravnikom glede preventivnih pregledov.