Izvid - Genetika
Izvid a: Laboratorijski izvid opravljene genetske preiskave je pokazal patogeno različico v genih, povezano z dedno obliko raka dojk/jajčnikov (BRCA1+).
Priporočamo:
- redno spremljanje pri lečečih onkologih glede na diagnozo raka dojk;
- preventivno kirurško odstranitev jajčnikov in jajcevodov;
- možno je opravljati polletni ginekološki pregled s transvaginalnim ultrazvokom (do predvidenega operativnega posega);
- možno je določanje tumorskega markerja CA 125 (do predvidenega operativnega posega);
- krvni sorodniki, ki so starejši od 18 let in si želijo onkološke genetske obravnave, lahko opravijo posvet v ambulanti.
Izvid b: Laboratorijski izvid opravljene genetske preiskave ni pokazal patogene različice v genih, povezane z dedno obliko raka dojk/jajčnikov.
Priporočamo:
- redno spremljanje pri onkologih glede na osnovno diagnozo;
- redne ginekološke preglede glede na mnenje ginekologa;
- da se odzovete vabilom presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu – ZORA in raka na danki ter debelem črevesju – SVIT.
Razlage terminov
Prisotna patogena različica v genih, povezanih z dedno obliko raka dojk/jajčnikov (BRCA1+) – včasih se je namesto izraza patogena različica uporabljal izraz mutacija, kar pomeni spremembo v genu. Ženska s prisotno patogeno različico v genih, povezanih z dedno obliko raka dojk/jajčnikov, ima povečano tveganje, da zboli za tema dvema oblikama raka. Prav tako se je lahko mutacija prenesla na potomce, zato se svetuje posvet in testiranje sorodnikov. BRCA1+ pomeni, da je prisotna mutacija BRCA1.
Preventivna kirurška odstranitev jajčnikov in jajcevodov – ženske, ki imajo prisotno patogeno različico v genih, povezanih z dedno obliko raka dojk/jajčnikov (mutacija BRCA1 ali BRCA2), imajo 40-odstotno verjetnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov, če so nosilke mutacije BRCA1 in 10- do 20-odstotno verjetnost, če so nosilke mutacije BRCA2. Perimenopavzne in postmenopavzne ženske se lahko odločijo za odstranitev jajčnikov in jajcevodov ter s tem zelo zmanjšajo tveganje, da bi obolele za rakom jajčnikov.
Tumorski marker CA 125 – beljakovina, ki jo izločajo tako normalne kot rakave celice. Navadno je povišan pri bolnicah z rakom jajčnikov, vendar sam marker nikakor ni dovolj za postavitev diagnoze. Povišane vrednosti lahko zasledimo tudi pri bolnicah, ki imajo ascites (tekočino v trebušni votlini), plevralne izlive (tekočino v plevralnem prostoru), nekatere druge vrste raka (rak pljuč, prebavil, trebušne slinavke) in pri nerakavih stanjih (vnetje ženskih spolnih organov, endometrioza, vnetne bolezni jeter itd.). Praviloma spremljamo njegovo dinamiko pri bolnicah z rakom jajčnikov, v primeru da tumorski marker konstantno raste, posumimo na ponovitev bolezni oz. progres. Spremlja se lahko tudi preventivno pri bolnicah s prisotno patogeno različico v genih, povezanih z dedno obliko raka dojk/jajčnikov.
Ni prisotne patogene različice v genih, povezanih z dedno obliko raka dojk/jajčnikov – gen, ki poveča tveganje za nastanek družinskega raka dojk/jajčnikov, ni mutiran (spremenjen), zato ženska nima večjega tveganja za nastanek teh dveh vrst raka kot ženske v splošni populaciji in ne more prenesti mutacije na potomce.
Program ZORA – nacionalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu. Namen programa ZORA je zmanjšati obolevnost in umrljivost za rakom materničnega vratu v Sloveniji z aktivnim presejanjem vseh navidezno zdravih žensk med 20. in 64. letom, s pregledom celic v brisu materničnega vratu enkrat na tri leta (potem ko sta izvida dveh testov, opravljenih v obdobju enega leta, negativna).
Program SVIT – preventivni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju ter danki. Vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti. Na vsaki dve leti se oddajo vzorci blata, ki se testirajo na prisotnost krvi. Odvisno od izvida se priporoča samo nadaljnje spremljanje oz. kolonoskopija.
Program DORA To je nacionalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk s pomočjo mamografije, v katerega so vključene ženske v starosti od 50 do 69 let.
Kaj pomeni BRCA1 in BRCA2? Gena BRCA1 in BRCA2 sta tumorska supresorska gena, kar pomeni, da preprečujeta nastanek rakavih celic. Vsebujeta zapis za beljakovine, ki so udeležene pri popravljanju poškodb v DNK – popravljata dvoverižne zlome DNK. Pri bolnicah, ki imajo prisotno mutacijo v BRCA1 ali BRCA2, se poškodbe DNK ne morejo popravljati tako učinkovito, kar vodi do nastanka rakavih celic. Mutacija BRCA je lahko zarodna, kar pomeni, da je dedna in je prisotna v vseh celicah v telesu. Pri teh bolnicah je povečano tveganje za razvoj raka dojk in jajčnikov ter nekaterih drugih vrst raka, npr. za raka trebušne slinavke. O somatski mutaciji pa govorimo, če je mutacija prisotna samo v tumorskih celicah, v tem primeru mutacija ni dedna.
Za katere vrste raka imam povečano tveganje, če sem nosilka mutacije BRCA1? Ženske, ki so nosilke mutacij v genu BRCA1, imajo 60- do 80-odstotno verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojk in 40-odstotno verjetnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov. Pri nosilcih mutacije v genu BRCA1 je povečano tudi tveganje za razvoj raka jajcevodov in raka peritoneja, raka trebušne slinavke, želodca.
Za katere vrste raka imam povečano tveganje, če sem nosilka mutacije BRCA2? Nosilke mutacij v genu BRCA2 imajo 60- do 85-odstotno verjetnost, da zbolijo za rakom dojk in 10- do 20-odstotno verjetnost, da zbolijo za rakom jajčnikov, dodatno je povečano tudi tveganje za razvoj raka trebušne slinavke, želodca in raka prostate pri moških.
Sem nosilka mutacije BRCA, imam dva sinova. Je smiselno, da se tudi ona dva testirata? Vsem nosilcem mutacije BRCA1 in BRCA2 se priporoča, da pridejo na posvet v ambulanto za onkološko genetsko svetovanje tudi sorodniki, saj imajo lahko prav tako prisotno mutacijo in s tem povišano tveganje za razvoj določenih vrst raka. Pri mutaciji BRCA2 obstaja poleg povišanega tveganja za raka dojk (tako pri moških kot ženskah) in jajčnikov še povišano tveganje za nekatere druge vrste raka, npr. za raka prostate pri moških, raka želodca in trebušne slinavke pri obeh spolih. Ker potomec dobi eno kopijo gena od matere in eno od očeta, je torej verjetnost, da bo sin ali hči podedoval okvarjeni gen po enemu izmed staršev, 50-odstotna.
Kako lahko zmanjšam tveganje za razvoj raka na dojkah in jajčnikih, če sem nosilka mutacije BRCA?
Glede na trenutno veljavne smernice, ki se lahko spreminjajo, so priporočila naslednja:
- mesečno samopregledovanje dojk (deseti dan od začetka zadnje menstruacije);
- dvakrat letno klinični pregled dojk;
- enkrat letno mamografija v kombinaciji z UZ preiskavo dojk in enkrat letno MRI dojk (pregled dojk z magnetno resonanco od 25. leta starosti, letno mamografija od 30. leta starosti oz. po priporočilih in mnenju radiologa glede na zadnji klinični izvid), izmenjaje na šest mesecev;
- možnost preventivne operativne odstranitve dojk (mastektomije) z rekonstrukcijo ali brez (po predhodnem posvetu z zdravnikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko svetovanje);
- dvakrat letno ginekološki pregled s transvaginalnim ultrazvokom;
- spremljanje tumorskega označevalca CA 125;
- možnost preventivne kirurške odstranitve jajčnikov in jajcevodov po končanem rodnem obdobju (po posvetu z zdravnikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko svetovanje);
- drugi preventivni ukrepi glede na najdeno gensko okvaro.
Ženske se lahko spremljajo v okviru ambulantnih pregledov na Onkološkem inštitutu Ljubljana, če se odločijo za preventivne operacije, so napotene k ustreznim specialistom na posvet. Ženske imajo tudi možnost obravnave pri psihologu.
Katere bolnice z rakom dojk so upravičene do obravnave v ambulanti za onkološko genetsko svetovanje:
- bolnica/bolnik potrebuje genski test zaradi načrtovanja zdravljenja,
- znana mutacija v družini,
- rak dojk pred 45. letom starosti,
- trojno negativni rak dojk pred 60. letom starosti,
- dva primarna raka dojk (vsaj ena diagnoza postavljena pred 50. letom starosti),
- rak dojk in jajčnikov pri isti osebi,
- rak jajčnikov (histološko serozni karcinom visoke malignostne stopnje),
- moški z rakom dojk,
- rak dojk pri bolnici s pozitivno družinsko anamnezo – vsaj ena sorodnica z rakom dojk in/ali jajčnikov v prvem ali drugem kolenu (pri dveh bolnicah z rakom dojk v družini mora biti vsaj ena diagnoza postavljena pred 50. letom).