Prehranska podpora bolnika, v bolnišnici in tudi v domačem okolju, je sestavni del zdravljenja oziroma priznani del terapije. V procesu zdravljenja in tudi po njem je izredno pomembno, da je delovanje telesa podprto z ustreznimi hranili. Predvsem nezadostno uživanje beljakovin in energijsko bogate prehrane lahko povzroča podhranjenost, kar lahko vodi v manj uspešno zdravljenje z bistveno več zapleti.
Prehranske potrebe bolnikov so drugačne kot zdravih ljudi, zato se prehranska priporočila za bolnike z rakom razlikujejo od priporočil zdrave varovalne prehrane.
Če opažate le prehodne težave pri prehranjevanju (trajajo le nekaj dni), pri tem ne hujšate in ohranjate kondicijo, ni razloga za skrb. V nasprotnem primeru o svojih težavah čim prej obvestite zdravnika in se dogovorite za prehranski posvet pri kliničnem dietetiku oziroma v enoti za klinično prehrano. Svetovali vam bodo, kako s praktičnimi ukrepi omilite težave.
Spremenjena presnova
Najpomembnejši vzrok za presnovne spremembe je protivnetna reakcija organizma (sistemski vnetni odziv ali s tujo kratico SIRS). Pomemben neposredni vpliv na presnovo imajo tudi rakave celice, ki lahko izločajo različne snovi in s tem vplivajo na presnovo. Spremembe v presnovi povečajo potrebo po beljakovinah in energiji. Obenem se med boleznijo in njenim zdravljenjem lahko pojavijo neželeni učinki, ki zelo vplivajo na prehranjevanje.
Izgubo apetita, bruhanje, drisko ali zaprtje in podobne težave takoj delite s svojim zdravnikom, medicinsko sestro ali kliničnim dietetikom, da vam bodo strokovno pomagali.
Najpogostejši neželeni učinki zdravljenja: pomanjkanje teka (anoreksija) ali prezgodnja sitost, siljenje na bruhanje (navzeja) in bruhanje, sprememba okusa, suha usta/usta brez sline, bolečine v ustih in grlu, ki otežijo žvečenje in požiranje, driska ali zaprtje, preobčutljivost na laktozo (mlečni sladkor), motnje prebave in absorpcije (vsrkavanja) hranil, slabše delovanje prebavil zaradi splošne oslabelosti ali kot posledica zdravljenja ter utrujenosti. Na pojav in izrazitost omenjenih neželenih učinkov vplivajo predvsem vrsta rakave bolezni, način zdravljenja, dolžina zdravljenja in kombinacija zdravljenja.
Odlična novica je, da lahko neželene učinke, ki se pri zdravljenju pojavijo, z ustreznimi prehranskimi ukrepi in zdravili uspešno obvladujemo. Med onkološkim zdravljenjem je ključno organizmu zagotavljati prehrano, ki je prilagojena presnovnim spremembam pri bolniku.
Najboljši način za zagotavljanje vseh hranilnih snovi je uživanje mešane in pestre hrane – tudi takrat, ko ni apetita in hrana nima ne pravega vonja ne okusa. Hrana je med zdravljenjem pomemben vir moči in energije.
Posebej je treba poudariti pomen uživanja energijsko in beljakovinsko bogate hrane ter jedi, bogatih z ogljikovimi hidrati in kakovostnimi maščobami.
- Beljakovine: predvsem ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, jajca.
- Ogljikovi hidrati: najbolj prisotni v žitu, kruhu, testeninah in sadju.
- Energijsko bogata hranila: najbolje maščobe, olja, maslo, oreščki.
- Mikrohranila: največ v sadju, zelenjavi, oreščkih.
Pripravo jedi in izbor živil je treba prilagoditi bolnikovim zmožnostim zaužitja. Hrana naj bo pripravljena iz kakovostnih živil, da bo tudi v manjši količini hrane zadostna vsebnost mikrohranil.
Pravilno prehranjevanje med zdravljenjem bolezni je pomembno, ker:
- vzdržuje normalno prehranjenost organizma (ohranja telesno težo in zaloge hranil v telesu),
- preprečuje oziroma zavira razvoj slabotnosti organizma (kaheksije),
- ohranja, v nekaterih primerih celo izboljša, telesno kondicijo in dobro počutje,
- zmanjša splošne neželene učinke zdravljenja, vključno s tistimi, ki vplivajo na prehranjevanje,
- krepi imunsko odpornost organizma in zmanjša tveganje okužb,
- omogoči hitrejše celjenje ran in ozdravitev,
- izboljša ozdravljivost oziroma možnost preživetja.
Beljakovine
Beljakovine preprečujejo povečano razgradnjo telesnih beljakovin, pospešujejo izgradnjo novih telesnih celic in so nujne za učinkovito imunsko odpornost organizma. Po operaciji, kemoterapiji ali obsevanju je dodatek beljakovin v prehrani potreben zato, da se tkivo hitreje celi in se obenem preprečijo okužbe.
Najboljši vir beljakovin, zadostuje 1,2 do 2 grama beljakovin dnevno, so: ribe, posneto mleko, pusto meso, perutnina brez kože in jajca.
Ogljikovi hidrati in maščobe
Ogljikovi hidrati in maščobe so vir potrebne energije za delovanje celic organizma in proizvodnjo toplote. Pomemben vir ogljikovih hidratov so predvsem: žita in izdelki iz žit, riž, ješprenj, ovseni in drugi žitni kosmiči, kruh, krompir, testenine, stročnice, sladkor in med. Polnozrnati izdelki kot pomemben vir prehranskih vlaknin pripomorejo tudi k izboljšanju prebave.
Poleg tega da so maščobe koncentrat energije, so pomembne tudi za sintezo nekaterih hormonov in so vir v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K. Kot vir maščob v vsakdanji prehrani so priporočljiva predvsem rastlinska olja, kot so oljčno, repično, sončnično, bučno in laneno olje. Maslo, smetana, orehi, oreščki in lešniki so odličen dodatek jedem, ki hrano energijsko obogatijo. Skuše, sardele, losos in tuna so ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, zato jih je smiselno vključiti v jedilnik vsaj dvakrat na teden, saj ugodno delujejo na presnovo pri rakavi bolezni. Zavirajo vnetni odziv organizma na raka dojk in terapijo ter tako zavirajo izgubo telesne mase.
Vitamini in minerali
Sveže sadje in zelenjava sta najboljši vir vitaminov in mineralov. V številnih presnovnih procesih v organizmu so potrebni za delovanje vsake celice. Zelenjava in sadje sta v prehrani še posebej pomembna kot vira prehranskih vlaknin in antioksidantov, saj imata pomembno zaščitno funkcijo. Večkrat na dan je priporočeno uživanje lokalno pridelane, sezonske ter sveže zelenjave in sadja. Za bolnike z rakom so še posebej priporočljivi: brokoli, ohrovt, cvetača, korenje, kumare, buče, rumena in zelena zelenjava, čebula, česen, jabolka, kutina, češnje, borovnice, slive in marelice.
Energija
Hrana predstavlja vir energije za normalno delovanje vseh osnovnih telesnih funkcij in mišic. Energijske potrebe bolnikov z rakom so običajno večje kot pri zdravi osebi. V času trajanja bolezni se lahko tudi spreminjajo. Dnevni energijski vnos za aktivne bolnike je od 126 do 147 kJ (30 do 35 kcal) na kilogram telesne teže, za ležeče bolnike pa od 84 do 105 kJ (20 do 25 kcal) na kilogram telesne teže.
Voda
Voda, ki predstavlja kar 60 % telesne teže, je bistveno hranilo, ki ga potrebuje vsaka celica organizma, saj nadzira telesno temperaturo. V njej se raztapljajo hranilne snovi, ki jih prenaša po telesu. Žeja je znak, da telo potrebuje tekočino, vendar je za vnos tekočine treba (po)skrbeti ves dan in ne šele takrat, ko začutimo žejo. Žeja, še posebej pri otrocih in starejših, ni vedno zanesljiv kazalec zadostne oskrbe telesa z vodo. Pomembno je tudi zavedanje, da se potrebe po vodi v vročini močno povečajo. Dnevno izgubo vode (voda se izgublja predvsem z urinom, potenjem, blatom in dihanjem) se lahko nadomesti tudi s sadjem (lubenica, melona, grozdje, breskev) in zelenjavo (paradižnik, paprika, zelena solata). Kot zanimivost, paradižnik vsebuje kar 94 % vode, podobno velja tudi za jabolko, hruško, pomarančo. Po drugi strani uživanje večjih količin kave in pravega čaja lahko vodi v izsušenost (dehidracijo), ki se lahko kaže kot povečan občutek žeje, utrujenost, glavobol, suha usta, malo ali nič urina, mišična oslabelost in omotica.
Dnevno je priporočljivo zaužiti od osem do deset kozarcev (po dva decilitra) tekočine, skupaj torej 1,6 do 2 litra tekočine. V primeru driske in bruhanja, ki lahko vodita v izsušitev organizma, se priporoča vnos izotoničnih napitkov, športnih pijač, ki vsebujejo tudi sol. Mnogi bolniki z rakom pogosto pravijo, da niso žejni. Če ste tudi vi med njimi, vam podajamo nasvet za preprosto rešitev – naj bo steklenica z litrom in pol vode vedno pred očmi, čez dan jo počasi izpijte.
Kakšna naj bo prehrana po končanem zdravljenju?
Za ustrezno regeneracijo telesa po končanem zdravljenju je pomembno, da se vsaj še tri mesece upoštevajo priporočila prehrane za bolnika z rakom. Še posebej je pomembno, da se uživa hrana, bogata z beljakovinami, vitamini in minerali.
Običajno nekaj tednov po končanem zdravljenju izzveni večina prehranjevalnih težav, ki so posledica onkološkega zdravljenja. V nekaterih primerih neželeni učinki vztrajajo še nekaj mesecev po končanem zdravljenju, med njimi so najbolj pogosti: izguba apetita, suha usta, spremembe v okušanju hrane, težave s požiranjem ali izguba telesne teže in slaba prebava. Obenem so lahko v organizmu še vedno prisotne presnovne spremembe, ki so posledica bolezni in njenega zdravljenja.
Brez prehranjevalnih težav se lahko postopno (približno v treh mesecih) preide na uravnoteženo varovalno prehrano, ki pripomore k ohranjanju zdravja in preprečuje pojav kroničnih bolezni.
15 ključnih priporočil po končanem zdravljenju
- S svojim zdravnikom se pogovorite, če za vas veljajo kakšne prehranske omejitve.
- S kliničnim dietetikom se posvetujte o načelih zdrave uravnotežene prehrane in pripravi vašega individualnega prehranskega načrta.
- Izbirajte mešano prehrano iz vseh skupin živil.
- Dnevno načrtujte pet obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja). Na ta način boste energijski vnos enakomerno porazdelili čez ves dan. Malice naj bodo predvsem sadje in/ali mlečni izdelki.
- Uživajte hrano z veliko prehranskih vlaknin, na primer sadje, zelenjavo, polnozrnati kruh in žita. Priporočena dnevna količina sadja in zelenjave je od 400 do 650 gramov na dan (400 gramov zelenjave in od 250 do 350 gramov sadja).
- Pri izbiri sadja in zelenjave priporočamo pestrost, raznolikost in lokalno pridelavo.
- Uživajte živila iz polnovredne moke in celih žitnih zrn.
- Zmanjšajte količino maščob v prehrani. Najbolje tako, da jo pripravite sami.
- Svetujemo vam, da maščobe dodate kuhanim jedem »na hladno« ali k solatam. Manj priporočljivo je maščobe pregrevati (pečenje, cvrenje). Bolj priporočljivi toplotni postopki so: dušenje hrane v lastnem soku, kuhanje v sopari, pečenje v foliji, v konvekcijski pečici ali ponvi brez maščobe – maščobo dodajajte naknadno.
- Uživajte zdrave, nenasičene maščobe. Izogibajte se predvsem margarinam, svinjski masti in mastnemu mesu.
- Uživajte mleko in mlečne izdelke z manj maščobami (1,6 % mlečne maščobe).
- Izbirajte živila z zdravju koristnimi maščobami v rastlinskih oljih (oljčno, repično, sončnično, laneno olje), v ribah in orehih.
- Izogibajte se konzervirani, presoljeni, prekajeni in premočno začinjeni hrani.
- Sladice vključite v jedilnik le občasno.
- Ostanite telesno dejavni in vsak dan telovadite vsaj pol ure.
Prehrana in rak. Kaj jesti, če zbolimo [avtorji Nada Rotovnik Kozjek, in sod.. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, 2017.