Kdaj mamografija in kdaj ultrazvok?
Različne preiskave pomagajo ugotoviti, ali je zatrdlina rak ali ne. To razliko lahko pogosto odkrijejo s slikovnimi preiskavami, kot sta mamografija in ultrazvok.
Katera metoda je najbolj primerna za vas, bo presodil vaš zdravnik.
Kdaj mamografija in kdaj ultrazvok?
Dr. Simona Borštnar pojasnjuje.
Ultrazvok bolj priporočamo mlajšim od 35 let, ko so dojke še zelo žlezno goste in mamografsko nekoliko nepregledne, po 35. letu pa je mamografija veliko boljša, po vsem svetu standardna metoda.
Kakšno je tveganje, da z mamografijo (zaradi rentgenskega sevanja) sprožimo nove rakave spremembe?
V onkološki stroki smo vsi istega mnenja: mamografija je najboljša metoda za odkrivanje sprememb v dojkah, največ jih odkrije z največjo specifičnostjo, bolj kot druge preiskave. Ultrazvok bolj priporočamo mlajšim od 35 let, ko so dojke še zelo žlezno goste in mamografsko nekoliko nepregledne, po 35. letu pa je mamografija veliko boljša, po vsem svetu standardna metoda.
- Ali je mamografija škodljiva? Da, določeno sevanje prejmeš, a količina sevanja je neprimerljiva s koristjo, ki jo lahko pridobiš z mamografijo. Sevanje, ki ga telo pridobi pri eni mamografiji, je enako sevanju, ki ga dobiš s sedemtedenskim sevanjem iz naravnega ozadja. Ali pa: ena mamografija prinese toliko sevanja kot en polet z letalom po Evropi. Če na dve leti hodiš na mamografijo in skupno opraviš deset mamografij, je to enako kot en čezoceanski let. Če bi dan na dan izvajal mamografijo, bi lahko s tem povzročil raka … Tudi pri bolnicah, ki v življenju dobijo več sevanja, recimo imajo mamografijo vsako leto in dobijo 45 sevanj – to so štirje ali pet poletov preko oceana, a zgodnje odkrivanje prinese korist. Vse je treba dati na tehtnico. Če bi se želeli izogniti vsem škodljivim vplivom na telo, zaradi kozmičnega sevanja še ven ne bi smeli hoditi.
- Tveganje torej ni enako nič, a korist je neskončno večja kot sevanje.
Mamografija
Najbolj zanesljiva in natančna metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki je mamografija. To je rentgenski pregled dojk, ki lahko pokaže zatrdline v prsih prej, kot jih sami zatipamo.
Presejalna mamografija pomeni pregled prsi, ko nimamo zatrdline ali drugih skrbi. Diagnostična mamografija pa se osredotoča na točno določeno področje ali področja, ki vas ali vašega zdravnika skrbijo – tam, kjer imate sumljivo izboklino, bolečino v prsih, izcedek iz bradavice, spremembe v velikosti ali obliki dojk ali določene kožne spremembe na prsih.
Presejalna mamografija je stvar naše osebne odločitve oziroma nasveta zdravnika. V Sloveniji so ženske vabljene na presejalni pregled med 50. in 69. letom starosti.
Mamografijo uporabljajo tudi v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka dojk. Pri nas je to državni presejalni program DORA. V okviru tega programa vse ženske v Sloveniji med 50. in 69. letom starosti vsaki dve leti povabijo na presejalno mamografijo. Odzovimo se temu vabilu, vedno.
Več informacij v posebnem poglavju.
Ultrazvok
Ultrazvočni pregled dojk je neinvaziven, neškodljiv in neboleč pregled.
Zdravnik vas bo najverjetneje poslal na ultrazvok dojk v naslednjih primerih:
- če imate žlezno goste prsi (veliko kanalov in žlez ter vlaknastega tkiva, a malo maščobe),
- če imate visoko tveganje za diagnozo raka dojk,
- če ste noseči (v nosečnosti ni priporočljivo izpostavljanje rentgenskim žarkom pri mamografiji).
Magnetna resonanca
Magnetna resonanca (MRI) dojk združuje več slik dojk v eno, da ustvari podrobno sliko. Najpogosteje se uporablja po postavitvi diagnoze, saj pokaže, ali se je rak že razširil.
Vaš zdravnik lahko z magnetno resonanco dopolni presejalno mamografijo tudi v primerih večjega tveganja za diagnozo raka dojk, če je v vaši družini zgodovina raka dojk ali jajčnikov, če so vaše dojke žlezno goste in še v nekaterih drugih primerih (na primer pri dedni genski mutaciji, kot sta mutaciji genov BRCA1 ali BRCA2, in pri atipični hiperplaziji dojke, kar pomeni kopičenje nenormalnih celic v dojki in velja za predrakavo stanje; ni čisto pravi rak, vendar je lahko predhodnica razvoja raka dojk).
Kam z napotnico
Ko dobimo napotnico, bodisi za center za bolezni dojk bodisi za mamografijo, lahko na spletu preverimo, kje v svoji bližini bomo glede na stopnjo nujnosti napotnice najhitreje prišli na vrsto za pregled.
https://cakalnedobe.ezdrav.si
Spletni portal o čakalnih dobah Ministrstva za zdravje
Na napotnici najdemo šifro zdravstvene storitve in stopnjo nujnosti, ki ju izberemo, nato pa izberemo še svojo regijo. Po kliku na gumb »Prikaži čakalne dobe in termine« dobimo iskane podatke.
V iskanem primeru bi mamografijo lahko opravili v slabem mesecu.
Čakalne dobe za posamezno preiskavo lahko preverimo še v drugih slovenskih regijah.
Rak dojke: kaj morate vedeti / [avtorji Simona Borštnar, in sod.; urednice Simona Borštnar, Tanja Čufer, Bojana Pajk]. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2006.
Breast Cancer Screening and Diagnosis. WebMD 2021 [splet]. Dostopno na: https://www.webmd.com/breast-cancer/breast-cancer-detection [Dostopano: oktober 2022].
Kakšni so pogoji vključitve ženske v program DORA? Dostopano na: https://dora.onko-i.si/vstopna_stran/pogosta_vprasanja [Dostopano: oktober 2022]
Čakalne dobe. Ministrstvo RS za zdravje. 2022 [splet]. Dostopno na: https://cakalnedobe.ezdrav.si [Dostopano: oktober 2022].