Rak dojk je – tako v svetovnem merilu kot tudi v Evropi – najpogostejši rak pri ženskah in je pri ženskah glavni vzrok smrti zaradi raka. Incidenca raka dojk je po podatkih iz leta 2020 najvišja v Severni Ameriki, Argentini, Avstraliji, na Novi Zelandiji, Japonskem in v Evropi.
Slika 1: Incidenca raka dojk je, po podatkih iz leta 2020, najvišja v Severni Ameriki, Argentini, Avstraliji, na Novi Zelandiji, na Japonskem ter v Evropi.
Slika 2: Ocena incidence raka dojk v Evropski skupnosti.
V Sloveniji trenutno odkrijemo približno 1400 bolnikov z rakom dojk na leto. Po podatkih Slovenskega registra raka (SLORA) je rak dojk tudi pri nas med petimi najpogostejšimi oblikami raka. Kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojke najpogostejši rak pri ženskah (približno en odstotek raka dojk predstavljajo moški bolniki); vsak peti novi primer raka je rak na dojki. Po podatkih Registra raka za Slovenijo obolevnost v zadnjih desetletjih narašča in podatki za leto 2018 kažejo, da je v tem letu za rakom dojk zbolelo 1527 bolnikov (1516 žensk in 11 moških, umrlo pa 473 žensk in 5 moških).
Slika 3: V Sloveniji trenutno odkrijemo približno 1400 bolnikov z rakom dojk letno. Po podatkih Slovenskega registra raka (SLORA), je rak dojk tudi pri nas med 5 najpogostejšimi oblikami raka.
Slika 4: Groba (GS) in starostno standardizirana (SSS) incidenčna ter umrljivostna stopnja raka dojk v Sloveniji v letih 1997–2016
Število novozbolelih bolnikov z rakom dojk se z leti viša, tudi v Sloveniji – zakaj? Odgovarja doc. dr. Erika Matos, internistka onkologinja z Onkološkega inštituta:
Po zadnjih analiziranih podatkih, ti so iz leta 2017, je bilo prijavljenih okoli 1400 novih primerov te bolezni. Vzrokov, zakaj število novih primerov raste, je verjetno več. Gotovo je eden od razlogov aktivno iskanje bolezni. V Sloveniji že več kot 10 let poteka program DORA. V okviru tega je vsaka prebivalka Slovenije, stara med 50 in 69 let, vsaki dve leti vabljena na mamografijo. Drugi pomemben dejavnik je vse višja starost žensk. Gotovo je dejavnikov še več, med njimi je tudi življenjski slog, tako imenovani hitri ali zahodni življenjski slog. Veliko pa je še neznank.
Umrljivostne stopnje raka dojk se zmanjšujejo
Med letoma 2007 in 2016 se je groba umrljivostna stopnja zaradi raka dojk pri ženskah zmanjševala za 1 % na leto.
SLIKA 5: Groba (GS) in starostno standardizirana (SSS) incidenčna ter umrljivostna stopnja raka dojk v Sloveniji v letih 1997–2016
Dejavniki tveganja
Najbolj pomembne dejavnike tveganja za raka dojk dobro poznamo – a treba je poudariti, da izpostavljenost dejavnikom tveganja nikakor ne pomeni, da bomo zboleli za rakom dojk. Je pa nevarnost, da bomo v primeru izpostavljenosti zboleli, večja kot pri posamezniku, ki dejavniku ni izpostavljen.
Nekateri dejavniki tveganja so bolj nevarni kot drugi, predvsem rak dojk v družini, posebno pri sorodnicah v prvem kolenu: ženskam, pri katerih sta mati ali sestra zboleli za rakom dojk, grozi dva- do trikrat večja nevarnost, da bodo tudi same dobile diagnozo rak dojk. Nevarnost je še večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi in/ali na obeh dojkah: sorodnica bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh dojk, je kar devetkrat bolj ogrožena, da bo tudi sama zbolela za rakom dojk.
Zgodba bolnice Rebeke Potočnik
Novinarka: Rebeka, kako ste opazili, da nekaj ni v redu z vašim zdravjem?
Moja mama, ki je v tem času tudi prebolevala raka dojk, naju je s sestro usmerila na nujni preventivni ultrazvok in ultrazvok je pokazal zadebeljene podpazdušne bezgavke. Nato se je vse začelo zelo hitro odvijati.
Novinarka: Kdo pa je bil tisti, ki vam je najprej prisluhnil?
V družini je zelo pogosta ta bolezen, za to boleznijo sem že izgubila tri tete. Tako da je bilo vse že poznano. Ampak tako mlada, kot sem bila sama ob diagnozi, ni bil še nihče. V tistem času se je pri vseh zaznal velik strah, žalost, obup. Zraven mene sta bila tudi dva mala otroka. Deklica je bila takrat stara še ne dve leti, sin deset mesecev. V tistem trenutku se je moralo vse spremeniti, tako sem otroka iz danes na jutri nehala dojiti in začela se je popolnoma druga zgodba.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za raka dojk:
- spol: za rakom dojk sicer lahko zbolijo tudi moški, a ta bolezen je stokrat pogostejša pri ženskah;
- starost: s starostjo se nevarnost za raka dojk viša (75 % bolnic je starejših od 50 let);
- prejšnji rak dojk: ženske, ki so se že zdravile zaradi raka dojk, so dva- do trikrat bolj ogrožene, da bodo ponovno zbolele za rakom, bodisi na isti dojki, če ni bila v celoti operativno odstranjena, bodisi na drugi;
- benigne spremembe v dojki: ogroženost je odvisna od vrste sprememb in je največja pri tistih z atipično hiperplazijo;
- rak dojk v družini: posebno pri sorodnicah v prvem kolenu, torej če sta raka dojk imeli mati ali sestra;
- starost ob prvi in zadnji menstruaciji: rak dojk bolj ogroža ženske, ki so prvo menstruacijo dobile pred 11. letom, izgubile pa so jo po 50. letu;
- starost ob prvem porodu in število porodov: za rakom dojk bolj zbolevajo ženske, ki niso nikoli rodile, in tiste, ki so prvič rodile po 30. letu;
- kontracepcijske tablete in hormonski nadomestki za lajšanje menopavznih težav zmerno večajo nevarnost za raka dojk (kontracepcijske tablete le v obdobju jemanja, zdravljenje menopavznih težav pa po več letih jemanja);
- debelost: predvsem po menopavzi, ker v maščevju nastajajo spolni hormoni;
- alkohol: ženske, ki dnevno popijejo od 30 do 60 g alkohola, rak dojk 1,4-krat bolj ogroža kakor abstinentke.
In še dobra novica: določeni dejavniki zmanjšujejo nevarnost raka dojk, med njimi so:
- dojenje: vendar le, če ženska doji dlje kot eno leto;
- število porodov: a le, če ženska rodi najmanj petkrat;
- telesna dejavnost: pri odraščajočih deklicah telesna dejavnost povzroča poznejšo menstruacijo, v odraslem obdobju pa omogoča, da telo vzdržuje energijsko ravnovesje in normalno telesno težo, s tem pa naj bi posredno vplivala tudi na ogroženost z rakom dojk.
Obstajajo skupine, ki so bolj ogrožene, da zbolijo za rakom dojk – katere so, razlaga doc. dr. Erika Matos, internistka onkologinja z Onkološkega inštituta Ljubljana:
S starostjo tveganje narašča. Zato je to tudi populacija žensk, ki je vključena v program DORA. A ne smemo pozabiti, zbolijo lahko tudi mlade, celo zelo mlade ženske. Na srečo so redke. Pri mladih in predvsem pri zelo mladih ženskah je pojav bolezni pogosto, pogosteje kot v celotni populaciji, povezan z mutacijo določenih genov. V teh primerih govorimo o dednem raku. Najbolj poznani sta mutaciji genov BRCA1 in BRCA2. Vse mlade bolnice zato praviloma napotijo na genetsko testiranje in v primeru potrjene mutacije v teh genih so na testiranje povabljene tudi ožje sorodnice – sestre, hčerke – te ženske imajo možnost pogostejših pregledov in slikanj dojk, svetujemo pa jim tudi preventivno odstranitev obeh dojk.
Vendar je treba poudarit, da je večina raka dojk, to je 95 %, sporadičnega, torej ni deden. Raziskave so pokazale, da je večja pojavnost raka dojk povezana tudi z nekaterimi reproduktivnimi dejavniki ženske: prva menstruacija, pozna menopavza, ženske, ki niso nikoli rodile ali so svojega prvega otroka rodile po 35. letu starosti. Bolj so ogrožene tudi ženske, ki dolgo časa prejemajo nadomestno hormonsko zdravljenje. Med pomembnimi nevarnostnimi dejavniki so tudi nekatere slabe življenjske navade. Ena takih je pitje alkohola, prav tako sedeče delo in telesna neaktivnost ter s tem povezana čezmerna telesna masa. Debelost, zlasti v menopavzi, je pomemben nevarnostni dejavnik.
Ali je rak dojk danes pri mlajših ženskah pogostejši, kot je bil pred desetimi ali dvajsetimi leti, in ali prizadene tudi moške?
Odgovarja onkologinja doc. dr. Erika Matos, Onkološki inštitut Ljubljana
Incidenca raka dojk raste za povprečno 1,5 % na leto. To je znano dejstvo. Znano je, da je incidenca raka dojk najvišja v starostnem obdobju 50 do 70 let. Vendar pa za rakom dojk lahko zbolijo tudi precej mlajše ženske. Znani so primeri bolnic, pri katerih je bila diagnoza postavljena kmalu po dopolnjenem 20. letu starosti. Pri mladih, zlasti zelo mladih ženskah je pojav bolezni pogosteje kot pri preostali populaciji povezan s prisotnostjo zarodne mutacije v genih, ki so vpleteni v popravljanje napak v dednem zapisu. Najbolj sta znana gena BRCA1 in BRCA2.
Po podatkih Registra raka RS je v letu 2017 za rakom dojk zbolelo 1404 žensk. Od tega je bilo 155 žensk mlajših od 45 let. Mlade ženske predstavljajo manjši delež bolnic z rakom dojk. Podobno kot raste incidenca za celotno populacijo, je v počasnem porastu tudi incidenca bolezni pri mladih (glejte spodnji graf).
Za rakom dojk lahko zbolijo tudi moški. Vendar je rak dojk pri moških redka bolezen. Pogosteje je povezana s prisotnostjo zarodne mutacije v genih, vključenih v popravljanje napak v DNK (na primer BRCA1 in BRCA2). Od leta 2000 do 2017 je v Sloveniji po podatkih Registra raka RS za rakom dojk letno zbolelo med 5 in 15 moških. Številka se z leti bistveno ne spreminja.
Številni strokovnjaki so prepričani, da je rak dojk pri moškem posebna entiteta. Podatkov o optimalni obravnavi te bolezni je malo, saj nimamo raziskav, v katere bi bili vključeni samo moški. Zato večina priporočil za njihovo obravnavo sloni na izsledkih, ki jih imamo za obravnavo žensk z rakom dojk.
Arko D, Borštnar S, Bratuš D, Bunc G, But-Hadžić J, Casar B, in sod.; Strojan P in Hočevar M, ur. Onkologija. Učbenik za študente medicine. 1. izdaja. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana; 2018. Rak dojk, p. 508-538.
GLOBOCAN 2020: Ocenjena incidence raka dojk, Mednarodna agencija za raziskave raka (International Agency for Research on Cancer (IARC). Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, WHO). Dostopno na: https://gco.iarc.fr/today/online-analysis-map?v=2020&mode=population&mode_population=continents&population=900&populations=900&key=asr&sex=0&cancer=39&type=0&statistic=5&prevalence=0&population_group=0&ages_group%5B%5D=0&ages_group%5B%5D=17&nb_items=10&group_cancer=1&include_nmsc=1&include_nmsc_other=1&projection=natural-earth&color_palette=default&map_scale=quantile&map_nb_colors=5&continent=0&show_ranking=0&rotate=%255B10%252C0%255D (dostopano: oktober 2022).
Ocena incidence raka dojk. Evropski informacijski sistem za spremljanje pojavnosti raka (European Cancer Information System, ECIS), 2020. Dostopno na: https://ecis.jrc.ec.europa.eu/explorer.php?$0-0$1-AE27$2-All$4-1,2$3-All$6-0,85$5-2008,2008$7-7$CEstByCancer$X0_8-3$CEstRelativeCanc$X1_8-3$X1_9-AE27 (dostopano: oktober 2022).
Zadnik V, ur. Rak v Sloveniji 2018. Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, 2021.
Borštnar S, Bračko M, Čufer T, Hertl K, Hočevar M, Us Krašovec M, in sod.; Borštnar S, Čufer T, Pajk B, ur. Rak dojke: kaj morate vedeti. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Onkološki inštitut; 2006. Najpomembnejši dejavniki tveganja za raka dojke, p. 10-11.